Roberta Metsola je v igri za še en polovični mandat na čelu Evropskega parlamenta. Foto: Reuters
Roberta Metsola je v igri za še en polovični mandat na čelu Evropskega parlamenta. Foto: Reuters

Teden dni po evropskih volitvah še vedno ni dogovora o razdelitvi in zasedbi vodilnih mest štirih glavnih evropskih institucij. Na začetku tedna so vsi pričakovali, da bo Ursula von der Leyen dobila mesto predsednice Evropske komisije, da bo Roberta Metsola vodila Evropski parlament in Antonio Costa Evropski svet, Kaja Kallas pa bi postala visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko.

Ko rečejo, da bo nekaj kratko, to pomeni težave

Igor Jurič pravi, da se je v svojem dopisniškem mandatu v Bruslju doslej naučil, da se napovedi, da bo neki sestanek kratek, vedno sfižijo. Dogajanje se razvleče in tudi s tem neuradnim vrhom je bilo tako. Že začetek se je zavlekel za kar nekaj ur, pred tem pa so potekali številni sestanki pogajalcev posamičnih političnih skupin in tudi vodij. Vsi so preigravali različne scenarije, po koncu pa je pred novinarje stopil predsednik Evropskega sveta Charles Michel s pojasnilom, da dogovora ni. Kje se je zataknilo?

"Slišalo se je, da je problem menda predvsem v tem, da so v Evropski ljudski stranki prekršili ta nekako že sklenjeni dogovor, ker so ugotovili, da so bili na evropskih volitvah pravzaprav res prepričljivi zmagovalci in da jim zdaj ta dogovor, ki je bil pripravljen pred tem, ne ustreza najbolj, da ne odraža prave moči in pravih razmerij, ki so nastala po evropskih volitvah. Dogovor naj bi predvideval, da bi, potem ko bi Roberta Metsola kot predsednica Evropskega parlamenta po dveh letih in pol predala predsedovanje socialistu, Evropska ljudska stranka predsedovala le še eni pomembni evropski instituciji, socialisti pa bi takrat vodili dve, in sicer Evropski parlament in Evropski svet, ki bi mu načeloval Antonio Costa. Tukaj se je potem očitno zataknilo," je dejal Igor Jurič. Tudi odmevi po vrhu so potrdili, da težava ni bila v imenih, ampak v porazdelitvi, v iskanju ravnovesja.

Bo Ursula von der Leyen poklicala Giorgio Meloni?

Evropska ljudska stranka se je z volitvami močno okrepila, težave pa ima zdaj pri iskanju podpore. Bruseljski portal Politico je poročal, da naj bi Ursula von der Leyen odložila objavo poročila o razmerah na področju pravne države v Italiji, ker naj bi bila v njem opozorila o zatiranju svobode medijev. Kakšna je v tej sestavljanki vloga italijanske premierke Giorgie Meloni, prepričljive domače zmagovalke evropskih volitev?

Giorgia Meloni je v dobrih odnosih z Ursulo von der Leyen in morda bi ta v skrajnem primeru iskala podporo tudi pri italijanski premierki, saj je nekaj znamenj v tej smeri že bilo. Po objavi volilnih izidov pa je von der Leynova sama dejala, da bo k sodelovanju povabila proevropske in dosedanje partnerje, torej socialiste in liberalce.

"Če pogledamo začasne izide evropskih volitev in če koalicija liberalcev, socialistov in Evropske ljudske stranke vzdrži te preizkušnje, ki so jim izpostavljeni v teh pogajanjih, imajo te tri skupine prepričljivo večino v Evropskem parlamentu in ne potrebujejo podpore nikogar drugega, ne Zelenih, še manj Melonijeve," pravi Jurič, po drugi strani pa nekateri ugibajo, da bi ob dolgotrajnih pogajanjih in ob morebitnem razkolu Melonijeva lahko začela igrati močnejšo vlogo, seveda z željami, da bi evroskeptična skupina, v kateri so njeni Bratje Italije prevladujoča stranka, dobila katerega od močnih položajev.

Nevarnost za krepitev skrajno desnih skupin

Vsega tega ne bi bilo, če na nedavnih evropskih volitvah ne bi doživeli hudega poraza tako koalicija v Nemčiji kot stranka Emmanuela Macrona v Franciji, in to ob hkratnem vzponu skrajno desnih strank. Ko gre za desni rob, Giorgii Meloni in Marine Le Pen doslej ni uspelo združiti moči, s čimer bi nastala druga najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. "To pa bi potem popolnoma spremenilo, podrlo evropsko strukturo, politike bi se začele močno spreminjati," je dejal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič. Želje po tej krepitvi kaže tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je pred kratkim obema omenjenima pisal, naj poskusita okrepiti to skupino.

Kako zapreti sestavljanko in kako dogajanje spremljajo slovenski politiki, pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Igor Jurič: Bruseljsko kombiniranje in taktiziranje