“Na tokratnih evropskih volitvah vemo, zakaj glasujemo. Usoda našega predloga za varen in dostopen splav, usoda več kot 20 milijonov žensk v Evropi, ki nimajo pravice odločati o lastnem telesu, bo v rokah novoizvoljenih poslank in poslancev v Bruslju,” je tik pred koncem predvolilne kampanje povedala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorka gibanja My Voice, My Choice.

Članica inštituta Maja Koražija je razložila, da je pobuda za varen in dostopen splav "najhitrejše rastoča evropska državljanska pobuda v zgodovini EU-ja". "Včeraj smo v rekordnem času dosegli prvega od dveh pogojev za to, da bo predlog lahko posredovan v odločanja Evropskemu parlamentu in komisiji: dosegli smo minimalni prag podpisov v sedmih državah EU-ja. Prav tako pa smo v nekaj več kot mesecu in pol zbrali skoraj pol milijona podpisov. Gre za najhitrejšo iniciativo do zdaj," je dejala in dodala, da bodo o predlogu, ko jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, odločali poslanke in poslanci novega Evropskega parlamenta. "Prav tako bodo oni tisti, ki imenujejo novega predsednika ali predsednico Evropske komisije, ki bo odločila, kaj se bo zgodilo z našim predlogom. Zato so te volitve ključne. Prav te poslanke in poslance bomo izvolili na tokratnih evropskih volitvah, je še dodala Koražija.

Ker so prepričani, da je ključno, da volivci in volivke vedo, kakšna so stališča vseh političnih strank, ki na teh volitvah kandidirajo, so v Inštitutu 8. marec vsem političnim strankam zastavili vprašanja o tem, ali podpirajo pobudo My Voice, My Choice, ali bi kot izvoljeni parlamentarci in parlamentarke v Bruslju glasovali v podporo predlogu in ali bodo pogojevali podporo novi predsednici ali predsedniku Evropske komisije z vključitvijo uresničitve pobude za varen in dostopen splav v program Evropske komisije za naslednji mandat.

Kakšna so stališča list in kandidatov do pravice do splava?

Na vsa zastavljena vprašanja so pritrdilno odgovorili iz političnih strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati, Levica, DeSUS in Dobra država, Nič od tega in Vesna - zelena stranka, so sporočili iz Inštituta 8. marec in dodali, da so Zeleni Slovenije njihove zahteve javno podprli, na vprašalnik pa niso odgovorili.

Kot so še poudarili v inštitutu, je pravica do splava v Sloveniji vpisana v ustavo, podpira pa jo več kot 70 odstotkov ljudi, a kljub temu SDS, NSi in Resni.ca pobude za varen in dostopen splav po Evropi ne podpirajo. Mojca Lukan je pri tem omenila "lažnivo diskreditacijo" Mateja Tonina, ki je v ponedeljkovem soočenju dejal, da je "Nika Kovač plačana iz našega davkoplačevalskega denarja": "Matej Tonin ve, da je, kar je izrekel, laž – Inštitut 8. marec ne prejema sredstev iz proračuna," je dejala Lukan.

V inštitutu so razložili, da stranka Resni.ca na vprašanja ni odgovorila, posredovali so zgolj stališče ene od njihovih kandidatk, je pa predsednik stranke Resni.ca, Zoran Stevanović, na osrednjem televizijskem soočenju "napadel uporabo evropske državljanske pobude" in jo označil za "vpletanje v sisteme odločanja". "Poljska je država, ki je prva opravila tranzicijo, tako kot je treba. … Mi se lahko zgledujemo po njih," je po navedbah inštituta dejal.

“Če pustimo vse neumnosti in neresnice Zorana Stevanovića ob strani, je stališče, da nam je Poljska, ki je med tranzicijo takoj posegla v pravice žensk in začela omejevati pravico do splava, ki je imela zadnjih osem let skrajno desno vlado, ki si je podredila vse sisteme odločanja in “dosegla” praktično popolno prepoved splava, zaradi katere ženske umirajo, lahko za zgled – naravnost strašljivo," je prepričana Marja Kodre, iz Inštituta 8. marec.

Slovenska demokratska stranka na vprašanja inštituta ni odgovorila. Iz javnih nastopov njihovega predsednika Janeza Janše in vodilne kandidatke na listi Romane Tomc pa so razbrali, da pobude za varen in dostopen splav v Evropi ne podpirajo. “SDS nasprotuje temu, da bi dostop do varnega splava izboljšali na evropski ravni, z evropsko zakonodajo," ocenjuje članica inštituta Tina Tomšič in dodaja, da ima SDS na listi kandidatov "tudi posameznike, kot je Branko Grims, ki so se v preteklosti udeleževali shodov proti pravici do splava".

Slovenska ljudska stranka na vprašanja Inštituta 8. marec ni odgovorila. Njihovega jasnega stališča do pobude za varen in dostopen splav v Evropi pa iz njihovih javnih nastopov ni mogoče razbrati, pravi Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec.

Preverili podporo tudi evropskih političnih strank

V gibanju My Voice, My Choice so preverili tudi podporo evropskih političnih strank ter njihovih vodilnih kandidatov za novega predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. “Popolno podporo pobudi so izrazile vse leve in levosredinske evropske politične stranke, torej PES (Stranka evropskih socialistov) in njihov vodilni kandidat Nicolas Schmit, stranka evropskih Zelenih in njihova vodilna kandidata Bas Eickhout in Terry Reintke, Stranka evropske levice (EL) in vodilni kandidat Walter Baier ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE),” je povedala Kristina Krajnc.

Odgovora niso prejeli od Evropske ljudske stranke (EPP), Stranke identitete in demokracije (ID), Zavezništva evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Evropskega krščanskega političnega gibanja (ECPM), Evropske svobodne zveze (EFA) in Evropske demokratske stranke (EDP). “Njihovo sporočilo je jasno: zaščita reproduktivnih pravic, varen in dostopen splav za vse niso med njihovimi prioritetami. Žal pa je na agendi desnih in skrajno desnih političnih strank omejevanje pravic žensk. Nobena skrivnost ni, da mnoge politične stranke izmed naštetih na nacionalni ravni napadajo pravico do splava. Skrajni AfD, član evropskega ID-ja, zahteva omejitev pravice do splava v Nemčiji. Vlada Giorgie Meloni, ki je predsednica stranke ECR, je nedavno protestnikom proti splavu omogočila nadlegovanje žensk v klinikah za opravljanje splava, na Poljskem je stranka PiS, ki je del ECR, skoraj povsem prepovedala splav."