Volivci bodo novo sestavo evropskih poslancev, ki bodo naslednjih pet let v Bruslju zastopali barve Slovenije, izbirali 9. junija. Novost letošnjih volitev bo, da bomo izvolili devet predstavnikov, torej enega več kot do zdaj. Evropski parlament bo imel namreč v naslednjem mandatu 15 poslancev več, in sicer 720.

Kandidature lahko predlagajo tako politične stranke kot volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ-ja ali najmanj tisoč volivcev. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3000 podpisi.

Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Glasujejo lahko vsi državljani EU-ja s prijavljenim prebivališčem

Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav EU-ja, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Pomembnost preferenčnega glasu

Evropski poslanci se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Večina strank še ni razkrila svojih adutov

Politični akterji se na volitve že pripravljajo. Raziskava javnega mnenja Mediane, ki jo je ta opravila za Delo, kaže, da bi na evropskih volitvah SDS dobil štiri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega.

Edina parlamentarna stranka, ki je za zdaj potrdila in tudi predstavila svojo kandidatno listo, je SDS. Na prvem mestu bo zapisana evroposlanka Romana Tomc.

V NSi-ju naj bi kandidatno listo potrdili do konca meseca, na njej pa je pričakovati tako zdajšnjo evropsko poslanko Ljudmilo Novak kot tudi predsednika stranke Mateja Tonina.

Stranka Gibanje Svoboda je končala evidentiranje kandidatov, iz nabora približno 30 kandidatov jih zdaj čaka izbiranje med devetimi, ki jih bodo poslali v volilno tekmo. Po številnih ugibanjih je že jasno, da med njimi ne bo predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, je pa pričakovati aktualna evropska poslanca Ireno Jovevo in Klemna Grošlja.

Sorodna novica Golob zavrača namigovanja o dogovarjanju za položaj evropskega komisarja

Potem ko so se v javnosti pojavile informacije, da si v Bruselj želi tudi predsednik stranke Robert Golob, in sicer na funkcijo evropskega komisarja, so v kabinetu predsednika vlade to zanikali. "Prav tako ne načrtuje nastopa na evropskih volitvah. Trdno je odločen, da mandat, ki so mu ga zaupali volivke in volivci, uspešno pripelje do konca," so dodali.

Tudi v Levici so evidentiranje kandidatov že končali in opravili pogovore z njimi. Potrjevanje kandidatne liste je pričakovati v naslednjih tednih.

SD, ki se po aferi ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti aprila podaja na izredni volilni kongres, pa najprej čaka izbira nadaljnjega vodstva stranke. Kandidatno listo bodo tako po načrtih predstavili aprila, na njej je pričakovati tudi oba sedanja evroposlanca Milana Brgleza in Matjaža Nemca.

Od neparlamentarnih strank so listo za zdaj predstavili Pirati, nosilka bo Urška Orehek.