Sodelovanje vseh še ni zagotovljeno

Pred evropskimi volitvami direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič pričakuje tvorno sodelovanje vseh sodelujočih. Kljub grožnjam bodo sodniki, kot kaže, vendarle sodelovali pri delu volilnih komisij. "Želel pa bi nedvoumno in jasno izjavo sodnikov, da bodo sodelovali," je dejal.

Glede več odstopov tajnikov volilnih komisij in njihovih namestnikov v Ljubljani je po besedah Zorčiča ministrstvo za javno upravo dalo zagotovila, da bo primerno organiziralo njihovo primarno delo na upravnih enotah. "Stvari gredo v pravo smer, vendar ministrstvo še ni izpolnilo zagotovil," je opozoril Zorčič.

Predlog stranke SDS, da bi zakon o volitvah spremenili tako, da predsedniki in namestniki volilnih komisij ne bi bili nujno sodniki, ampak bi to lahko bili pravni strokovnjaki z ustreznimi izkušnjami in opravljenim pravniškim državnim izpitom, Zorčič označuje kot legitimen. "Odločitev sprejema državni zbor. Na Hrvaškem, kjer imajo podoben sistem, dopuščajo možnost tudi drugih pravih strokovnjakov. Ureditve po državah pa so različne," je pojasnil.

Inflacija podražila tudi volitve

Evropske volitve bodo nekoliko dražje kot leta 2019, ko so stale 4,7 milijona evrov. "Letos bodo stroški višji, med drugim zaradi inflacije. Stroški volilnih odborov in komisij ter materialni stroški so leta 2019 dosegli približno dva milijona evrov in pol, ob tem so dokaj visoki poštni stroški, tu so še kurirske storitve ter tisk in distribucija. Gre po večini za fiksne stroške, na katere nimamo vpliva," pravi Zorčič.

Niti bolj preprosti organizacijski postopki kot pri volitvah v državni zbor in enovite glasovnice po besedah Zorčiča evropskih volitev ne pocenijo opazno. Za primerjavo daje predsedniške volitve, ki so leta 2022 stale 7,7 milijona evrov, in parlamentarne volitve isto leto, ki so stale 5,8 milijona evrov.

Tudi zaradi racionalizacije stroškov pa bo letos medijsko središče na sedežu službe Državne volilne komisije in ne v Cankarjevem domu v Ljubljani kot prejšnja leta. Podjemne pogodbe pa bodo sklepali še naprej, pojasnjuje. "Stremimo k vitki službi Državne volilne komisije. Organiziranje dela glede na potrebe ob vsakih volitvah ali referendumu je eden izmed načinov, kako gospodarno ravnati s sredstvi iz državnega proračuna. Zagotovo pa ne bomo dovolili, da se te podjemne pogodbe sklepajo brez nekih jasnih meril," je dejal v oddaji.

Udeležba na volitvah odgovornost političnih strank

Na dozdajšnjih štirih evropskih volitvah je bila volilna udeležba nizka, od 24-odstotna do skoraj 29-odstotna. Po ocenah Zorčiča smo po statistiki pri tem podobni preostalim državam, ki so bile nekoč del vzhodnega bloka. "Moja osebna ocena je, da smo nekako sprejeli povabilo Evrope, prišli k njej na večerjo, nismo pa je še povabili k sebi. Mogoče se nam zdi bruseljska politika nekoliko oddaljena ali pa drugorazredna tema, ampak zavedati se moramo, da pomembno kroji naša življenja." Po njegovem morajo politične stranke narediti več za privabljanje volivk in volivcev k odločanju.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.