Če ne bo sprememb, bo drugi železniški tir dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko – če bo to izvedljivo – dobili v letu ali dveh. V načrtu je tudi železniški obroč okoli Ljubljane. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni oddaji Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji infrastrukturni projekti, ki so se jih lotili, in kakšni so načrti za prihodnost. Razlaga tudi večdesetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice, skrbi, povezane s tretjo razvojno osjo, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost.

Ministrica Alenka Bratušek, kaj lahko poveste ljudem, ki vsak dan stojijo v prometnih konicah, običajno na štajerski in primorski avtocesti? Kolone so zdaj zaradi prenove avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami, zato najprej – kaj lahko poveste tem voznikom?
Že večkrat sem povedala, da je ta vlada zagotovila rekordno veliko za naložbe v infrastrukturo in v enem delu je tudi to razlog, da na nekaterih odsekih, ki ste jih omenili, promet poteka počasneje. Druga stvar je dejstvo, da se promet povečuje. Slovenija ima odlično geostrateško lego, kar vsaj v tovornem prometu dodatno povečuje promet na cestah in tudi železnicah. Kar nekaj velikih infrastrukturnih projektov je v delu. Dva ste omenili, to sta drugi tir in tretja razvojna os. Ko bosta končana, bo tako na cestah kot železnicah promet potekal bolj tekoče. Da bo jutri bolje, težko obljubim. Vprašanje je, zakaj nismo teh stvari začeli graditi pred desetletjem, ampak časa se ne da zavrteti nazaj. Mi delamo vse, da bi bilo v nekaj letih boljše.

Omenili ste povečevanje tovornega prometa. Avstrija, na primer, omejuje tovor, ki jo prečka, mi pa vzamemo vse.
Kot sem rekla, Slovenija ima odlično geostrateško lego, Luka Koper raste iz meseca v mesec, naša želja je, da bi čim več tovora po tirih prepeljali čez Slovenijo. Zato pospešeno obnavljamo železniško infrastrukturo, zato tudi graditev drugega tira. Ko bomo imeli vzpostavljene te razmere, bomo pa lahko omejevali tovor, ki bi šel po cesti skozi Slovenijo.

Ob vsem povečevanju prometa se ustvarja občutek, da prenavljamo predvsem železniške postaje, recimo v Ljubljani, na Jesenicah ... To so več kot sto ali pa, če zaokroživa, 200 milijonov evrov vredne naložbe.
Ne, prenavljamo železniško infrastrukturo, katere pomembni del so postaje, mogoče pa je bolj primerno ime vozlišča. Če greva na primer Jesenic: tudi zaradi številnih kritik javnosti smo naročili zunanjo revizijo. Ugotovili so, da je načrtovani obseg investicije pravilen in potreben. Napaka je bila mogoče pri nazivu projekta, ker se je imenoval "Postaja Jesenice", čeprav ne gre za postajo, ampak za res veliko vozlišče. Tam je 21 km tirov, torej je verjetno jasno, da to ni navadna železniška postaja, kot si ljudje predstavljajo: en tir in ena stavba. Res bi bilo nedopustno, da bi za to namenjali toliko denarja. Ampak niti v Ljubljani niti na Jesenicah ne gre za take postaje. Absolutno pa ne gre samo za postaje, ampak za obnovo praktično celotnega železniškega križa, ki je skupno dolg približno 1200 km.

Danes je na železniški postaji oziroma vozlišču v Ljubljani ogled gradbišča. Eden od pomislekov je, da kljub vloženim milijonom tovorni promet ostaja v središču Ljubljane.
Ja, danes bi želeli tudi novinarjem pokazati, za kako veliko gradbišče sredi Ljubljane gre, tako da bo Ljubljana dobila res sodoben potniški terminal, hkrati se gradi tudi komercialni del in v kratkem se bo še avtobusna postaja, ki bo prestavljena na drugo stran tirov. Tudi tovor umikamo s te lokacije, se ga pa za zdaj žal ne da umakniti iz središča Ljubljane. Preverjamo možnost graditve t. i. tivolskega loka, kar pomeni, da vsaj tovor iz Gorenjske proti Primorski ne bi šel na to železniško postajo. V nadaljevanju pa imamo v načrtu graditev t. i. ljubljanskega železniškega vozlišča. Tako kot imamo zdaj obvoznico okrog Ljubljane, bi dobili tudi železniški obroč. Seveda je v prvi fazi umeščanje v prostor, ki pomeni veliko dela, ampak je v načrtu, da središče Ljubljane v prihodnosti ostane brez tovornega prometa. Tivolski lok bi bil prvi korak, to je relativno kratek odsek. Izziv za projektante je njegova krivina, kar pomeni nizke hitrosti za tovorne vlake in precejšen hrup.

Kdaj približno bi bil lahko ta lok zgrajen?
Če najdemo rešitve za hrup, mislim, da se pogovarjamo o letu ali dveh.

Na drugem tiru Divača–Koper imamo velike težave, zamude so. (Turški izvajalec ima blokirane račune, dovoljena je izvršba na delovnih strojih, saj je upnikom dolžen več milijonov evrov. Neznanka je tudi rešitev glede drsenja zemljine v dolini Glinščice, op. a.). Lahko poveste, kdaj bo drugi tir zgrajen in kako rešujete vse te zaplete?
To je največji infrastrukturni projekt v naši državi ta hip. Milijardo 109 je investicijska vrednost in še vedno, čeprav smo imeli vmes visoko inflacijo in je bilo treba cene skladno z zakonom prilagoditi, ostajamo v tem obsegu. Mislim, da je to celo prvi tako velik projekt v Sloveniji, ki – o tem sem prepričana – bo končan v zastavljenih okvirjih.
Tudi zamude so v preteklih letih nastale zaradi okoliščin iz obdobja covida, tako da zdaj niso velike. Mislim, da je z zadnjim aneksom rok podaljšan s konca tega leta na 31. marec prihodnje leto. Pri projektu, ki traja štiri leta, trije meseci zamude niso grozni.

Celotnemu pogovoru z ministrico, tudi o tretji razvojni osi in o tem, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo, lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.