Danes so na volišča odšli Slovaki, Maltežani, Latvijci. Dvodnevno glasovanje so ob 14. uri popoldne končali na Češkem, uro pozneje so se volitve začele v Italiji. Na Češkem prvi podatki kažejo na spodbudno volilno udeležbo. V Brnu in Pragi, dveh največjih čeških mestih, je volilo okoli 40 odstotkov volilnih upravičencev. Na evropskih volitvah leta 2019 je bila volilna udeležba v državi nižja od 30 odstotkov.
Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič, lahko po informacijah, ki jih je posredoval predstavnik Evropskega parlamenta, pričakujemo, da bomo v nedeljo ponoči relativno hitro izvedeli, kakšna bo podoba prihodnje 10. sestave Evropskega parlamenta. Članice Evropske unije bodo namreč takoj po 23. uri, ko bodo kot zadnji zaprli volišča še v Italiji, začele objavljati prve neuradne izide. Ti se bodo potem sproti dopolnjevali in okrog ene ure v ponedeljek zjutraj naj bi bolj ali manj imeli pred sabo sestavo novega parlamenta. Do takrat pa bodo znani tudi že prvi odzivi in komentarji izidov iz ust vodilnih kandidatov posameznih političnih skupin.
"Volitve v Evropski parlament ne potekajo po enotnem evropskem volilnem zakonu, ampak imamo 27 različnih nacionalnih volitev. Razlike so precejšnje – od tega, da v nekaterih članicah lahko volijo že 16-letniki, pa da so ponekod volitve obvezne, da so v posameznih članicah raztegnjene na dva dneva, da v 13 članicah ni volilnega praga, pa do tega, da bodo v nekaterih državah hkrati potekali še referendumi (kot pri nas) ali pa nacionalne parlamentarne volitve," je poročal Jurič.
Ob tem poudarja Belgijo kot poseben primer. Ne samo, da je ena od članic, kjer so volitve obvezne in bodo lahko volili tudi 16-letniki, ampak bodo v nedeljo hkrati volili še tudi zvezni parlament in regionalne parlamente v vseh treh regijah. "Ker pa je belgijski politični sistem zelo zapleten in lahko volivci v glavnem volijo le stranke svoje jezikovne skupine, bo po koncu volitev znova velika težava sestaviti zvezno vlado. Kot vemo, imajo Belgijci v rokah neslavni svetovni rekord, 652 dni brez vlade s polnimi pooblastili, saj je od decembra 2018 do oktobra 2020 državo vodila prehodna vlada."
Tudi tokratne predvolilne napovedi kažejo, da bo v flamskem delu države zmagala skrajno desna nacionalistična stranka Vlaams Belang pred desno stranko NVA. V francosko govorečem delu pa se za zmago borijo socialisti in desnosredinski liberalci. Potem je pa tu še Bruselj, kjer so v ospredju desnosredinski liberalci in skrajno leva delavska stranka, je še dejal Jurič in dodal, da bo iz te politične mešanice strank treba sestaviti vlado. "To je skoraj tako, kot da bi mešali vodo in olje," je še dejal Jurič.
