Od 31 nizozemskih poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu je po izidih vzporednih volitev inštituta Ipsos I&O zeleno-levo zavezništvo osvojilo osem mandatov, medtem ko je Wildersova Stranka za svobodo (PVV) dobila sedem mandatov. Štiri sedeže naj bi imela desna liberalna Ljudska stranka za svobodo (VVD).

Kljub zaostanku za koalicijo pod vodstvom Timmermansa izid pomeni veliko pridobitev za Wildersa po njegovi veliki zmagi na lanskih državnih volitvah, saj si njegovi stranki na prejšnjih volitvah v Evropski parlament pred petimi leti ni uspelo zagotoviti sedeža na prejšnjih volitvah in je pozneje pridobila enega evropskega poslanca po preoblikovanju zaradi brexita.

"To je zelo pozitiven znak in tudi znak za elite v Bruslju, da se bodo stvari spremenile," je volilne izide komentiral Wilders. Po njegovih besedah so številni nizozemski volivci na volitvah sporočili, da želijo drugačno Evropsko unijo in močnejšo nacionalno državo. "Nočejo več prenosa pristojnosti na Evropo, ampak prav nasprotno," je zatrdil.

Za Timmermansa izidi kažejo, da levih strank na teh evropskih volitvah ne bi smeli odpisati kljub vzponu nacionalističnih strank po Evropi. "Proevropske stranke smo preostali Evropi pokazale, da na volitvah zmaga radikalne desnice ni zagotovljena," je dejal nekdanji podpredsednik Evropske komisije, ki je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami na Nizozemskem zapustil položaj v Bruslju in se vrnil v nacionalno politiko.

Namesto izstopa revolucija od znotraj

Kot poroča dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok, je po mnenju analitikov PVV pridobil volivce predvsem na račun skrajno desničarskega in proruskega Foruma za demokracijo, ki ga vodi Thierry Baudet in ki naj bi po vzporednih izidih izgubil vsa štiri poslanska mesta, ki jih je zasedal doslej.

Po poročanju Širok se bo Wildersova stranka po napovedih pridružila desničarski politični skupini Identiteta in demokracija, a čeprav ne govorijo več o izstopu Nizozemske iz Evropske unije, pa napovedujejo revolucijo od znotraj.

Kljub njihovemu nedvomno velikemu uspehu se prevlada evroskeptičnih strank na Nizozemskem ni zgodila in razmerje je podobno kot pred petimi leti. Skupno so proevropske stranke prepričale dve tretjini volivcev, ki so se volitev udeležili.

Volilna udeležba, čeprav višja kot na zadnjih evropskih volitvah, je bila sicer še vedno pod evropskim povprečjem, približno 46-odstotna, še posebej pa je bila nizka v primerjavi z udeležbo na novembrskih parlamentarnih volitvah, ko je volilo 77 odstotkov volivcev.

Na Irskem so se davi odprla volišča za evropske volitve, na katerih bo svoj glas lahko oddalo okoli 3,6 milijona volilnih upravičencev, na druge največje demokratične volitve na svetu pa se danes odpravljajo še na Češkem.

Na volišča še Irci in Čehi

Na Irskem bodo volivci izbirali 14 evropskih poslancev. Glede na analizo bruseljskega portala Politico naj bi največ glasov prejela opozicijska nacionalistična stranka Sinn Fein, ki bi lahko osvojila štiri mandate. Tri naj bi med drugim dobila vladajoča liberalno-konservativna Fine Gael in dva sredinska Fianna Fail.

Zaradi vse večje zaskrbljenosti ob povečanem številu prosilcev azila na Irskem pa so v državi opazili predvsem porast števila neodvisnih kandidatov, ki obljubljajo strožjo politiko na področju priseljevanja.

Poleg Irske so se ob 14. uri evropske volitve začele še na Češkem, kjer lahko volivci oddajo svoj glas še v soboto. Kandidati se na 30 listah potegujejo za 21 sedežev v Evropskem parlamentu. Volišča bodo odprta do 22. ure. Svoj glas je danes že oddalo več vidnih čeških politikov, vključno s predsednikom Petrom Pavlom.

Ankete so kazale na prednost opozicijske stranke ANO. Njen ustanovitelj, milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš je podporo iskal z agendo, kritično do Bruslja.

Izidi bodo tako kot v drugih državah znani v nedeljo zvečer, poroča češka tiskovna agencija ČTK.

V Italiji bodo ljudje volili v soboto in nedeljo.

Od danes do nedelje bo okoli 370 milijonov Evropejcev izbiralo 720 poslancev novega sklica Evropskega parlamenta, kar je 15 več, kot jih je trenutno.

V Latviji, na Malti in Slovaškem bodo evropske volitve v soboto, drugod, tudi v Sloveniji, pa v nedeljo.

Izidi volitev bodo sicer objavljeni v nedeljo po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah EU-ja.

Sorodna novica Napovedan porast podpore skrajni desnici bo sledil "mainstreamizaciji" njenih idej

Meloni skrbi nizka volilna udeležba

Italijanska premierka Giorgia Meloni je tik pred začetkom evropskih volitev izrazila bojazen pred nizko volilno udeležbo in ljudi pozvala na volišča. V volitvah vidi tudi priložnost za uveljavitev podobnega desnosredinskega modela, kakršen je trenutno v Italiji, na evropski ravni.

"Vedno me skrbi volilna neudeležba. Evropske volitve so posebne, ker nekateri Unijo dojemajo kot oddaljeno, a je v resnici pomembnejša, kot se zdi," je v četrtek zvečer dejala v oddaji Porta a Porta na televiziji RAI 1. Medtem ko ji bo žal, če bo volilo malo Italijanov, pa je po drugi strani izidi volitev ne skrbijo.

Ankete njenim Bratom Italije napovedujejo prepričljivo zmago s 27 odstotki glasov, sledi jim Demokratska stranka z 21, tej pa Gibanje pet zvezd s 16 odstotki glasov. Koalicijski partnerici v vladi Melonijeve, Liga in Naprej, Italija, naj bi dobili približno devet odstotkov podpore.

Meloni v volitvah vidi priložnost za utrditev od oktobra 2022 vladajoče koalicije in tudi za prenos tovrstnega modela v Bruselj. Če se bodo desnosredinske stranke dobro odrezale, bo obstajala konkretna priložnost za temeljito spremembo trenutne politike EU-ja, je dejala italijanska premierka, ki je na evropskih volitvah tudi vodilna kandidatka svoje stranke.

"Ena od prioritet Evrope jutrišnjega dne bo v ekološke in energetske spremembe vnesti spet racionalnost in pragmatizem ter spremeniti ideološke predpise zelenega dogovora," je dejala Meloni v intervjuju za spletni časopis Open.

Kot je med drugim zatrdila, so v zadnjih letih v imenu ekologije žrtvovali celotne proizvodne in industrijske sektorje, kot je avtomobilski. "Nihče ne oporeka temu, da so električni avtomobili del rešitve za razogljičenje, a nobenega smisla nima do leta 2035 popolnoma prepovedati dizelska in bencinska vozila," je dejala.

Njena stranka je sicer trenutno v Evropskem parlamentu del skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki se ji tako kot nekoliko bolj skrajno desni Identiteti in demokraciji (ID) na volitvah obeta okrepitev.

Veliko pozornosti bo po pričakovanjih deležen povolilni nagovor Meloni, v katerem bi utegnila nakazati, komu bo šla v novem mandatu podpora ECR – na sodelovanje z njo je pripravljena vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke Ursula von der Leyen, tesnejšega povezovanja, morebiti pa celo združitve, pa si želi tudi Marine Le Pen iz francoskega Narodnega zbora, ki je del ID-ja.