Herbert Kickl (desno), vodja Avstrijske svobodnjaške stranke, in Manfred Haimbuchner, namestnik deželnega glavarja Zgornje Avstrije, na tradicionalnem političnem srečanju stranke na pepelnično sredo v kraju Ried im Innkreis. Foto: EPA
Herbert Kickl (desno), vodja Avstrijske svobodnjaške stranke, in Manfred Haimbuchner, namestnik deželnega glavarja Zgornje Avstrije, na tradicionalnem političnem srečanju stranke na pepelnično sredo v kraju Ried im Innkreis. Foto: EPA

Volilno kampanjo so zaznamovala opozorila pred zasukom v desno v Evropi, razprave o vojni v Ukrajini in podnebnih spremembah, pa tudi očitki na račun nosilke liste Zelenih Lene Schilling.

Zeleni so sprva upali, da se bodo v anketah približali izidu iz leta 2019, ko je stranko podprlo nekaj več kot 14 odstotkov volivcev. Maja je dnevnik Der Standard objavil več očitkov, ki so se nanašali na zasebno življenje njihove vodilne kandidatke, 23-letne okoljske aktivistke Schilling. Ta je bila tarča očitkov, da se po volitvah želi pridružiti levici, kar zanika. To se je odrazilo tudi v javnomnenjskih raziskavah, v katerih je podpora Zelenim padla na od 9 do 13 odstotkov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Najbolje v anketah kaže svobodnjakom (FPÖ), ki naj bi jih podprlo od 26 do 30 odstotkov avstrijskih volivcev. Skrajno desno stranko so tekmice v volilni kampanji kritizirale zaradi povezanosti z Rusijo, med drugim zaradi dogovora o prijateljstvu, ki ga je leta 2016 podpisala s stranko Enotna Rusija ruskega predsednika Vladimirja Putina. V FPÖ-ju trdijo, da ta sporazum ni bil nikdar uresničen.

Podpore FPÖ-ju ni omajal niti škandal z nekdanjim uslužbencem obveščevalno-varnostne službe Egistom Ottom, ki so ga marca prijeli zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Nekatere stranke so zaradi stikov z Rusijo s prstom pokazale na svobodnjake, a ti očitke o vpletenosti zavračajo.

Svobodnjaki so pred volitvami razburili tudi s plakati, na katerih pozivajo k "ustavitvi norosti EU-ja", na njih sta med drugim ob napisu vojno hujskaštvo upodobljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v prisrčnem objemu.

Nosilec liste Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Reinhold Lopatka je plakat označil za "norost svobodnjakov". Obenem je ljudska stranka po poročanju APA-ja skušala pridobiti volivce z desnimi stališči, kot so pozivi k večji zaščiti meja. S predstavniki ÖVP-ja, ki mu ankete napovedujejo od 21 do 23 odstotkov glasov, se bo tik pred volitvami na Dunaju v petek pogovarjala vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke Ursula von der Leyen.

Ljudska stranka se bo glede na ankete borila za drugo mesto s socialdemokrati (SPÖ), za katere naj bi glasovalo od 22 do 24 odstotkov Avstrijcev. Z nosilcem liste Andreasom Schiederjem na čelu so pred volitvami pozivali k zaščiti evropskega gospodarstva s sloganom Najprej EU namesto narejeno na Kitajskem. Zavzeli so se tudi za humanitarno pomoč in politično podporo Ukrajini, obenem pa vztrajali, da mora Avstrija v sporu ohraniti nevtralnost.

Zeleni so svarili pred zmanjševanjem vojaške pomoči Ukrajini, liberalna stranka Neos pa je podprla idejo obrambnih sil EU-ja in tudi s sloganom Združene države Evrope po poročanju agencije APA zavzela najbolj proevropsko stališče v kampanji. Neosu se obeta približno 15 odstotkov glasov.

Druge stranke naj bi ostale pod štiriodstotnim pragom za vstop v Evropski parlament.
Avstrijska volišča, na katerih bodo lahko svoj glas oddali tudi 16- in 17-letniki, se bodo v nedeljo zaprla med prvimi v EU-ju, in sicer najpozneje do 17. ure.