V soočenju na Radiu Slovenija so sodelovali Matej Grah, Gibanje Svoboda, Milan Zver, SDS, Peter Gregorčič, SLS, Janez Cigler Kralj, Nsi, Nataša Sukič, Levica, Mojca Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, in Matevž Frangež, SD. Vrstni red govorcev so izžrebali na Državni volilni komisiji. Volilno soočenje sta vodila Špela Novak in Tomaž Celestina.

Prva tema: priznanje Palestine

Kandidati za evroposlance so najprej predstavili svoja stališča do razmer na Bližnjem vzhodu in priznanja Palestine.

Matej Grah, Gibanje Svoboda, meni, da je Slovenija doslej glede Palestine pokazala "močno držo". Če želimo končati vojno, se moramo usesti za isto mizo in se dogovoriti, kakšen bo pravičen mir za vse, je poudaril. "Govor je bil tudi o modrih čeladah, mirovnikih in diplomatskem pristopu, a predpogoj za vse to je enotnost EU-ja. Če nam je to uspelo pri konfliktu v Ukrajini, me zelo žalosti, ko v informacijski dobi gledamo genocid, tega nismo zmožni narediti." Očitke, da vlada zavlačuje, je Grah zavrnil, češ da je Slovenija ena redkih držav, ki ni ostala tiho, in čeprav to ni "pogodu velikih, to delamo, ker je prav".

Milan Zver, SDS, je na vprašanje, kako komentira vojno v Gazi, še posebej napad na begunsko taborišče v Rafi le tri dni po zahtevi meddržavnega sodišča za ustavitev ofenzive, in kako bo SDS v DZ-ju glasoval glede priznanja Palestine, odgovoril, da bo stranka glasovala proti. "Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker ta ne obstaja z legitimnim vodstvom, že dve desetletji bosta minili, odkar so imeli zadnje legitimne volitve. Navsezadnje vodi to državo teroristična organizacija Hamas, ki je spodbudila zadnjo vojno." Dodal je, da trenutno med drugimi evropskimi državami pretiranega zanimanja za priznanje ni.

Peter Gregorčič iz SLS-a je na vprašanje, kako komentira nasilno zatiranje protestov v podporo Palestini po Evropi in svetu, odgovoril, da bi moral EU ubrati svoj "diplomatski pristop". Poudaril je, da je končni cilj, da dva naroda sobivata na istem ozemlju, kot je bilo določeno v ZN-u. Najprej bi morali prekiniti sovražnosti in izpustiti talce, šele nato bi predlagal priznanje države. "A če bo slovenska vlada storila, kar bo storila, je to suverena odločitev neke vlade in države, kar velja spoštovati."

Janez Cigler Kralj, NSi, je dogajanje v Gazi označil za tragedijo, v kateri teroristična organizacija Hamas uporablja ljudi, tudi ženske in otroke, za politični boj in za dosego svojih ciljev. "Kaj bo priznanje Slovenije prineslo Palestincem? Nič," je dejal Cigler Kralj."Če bi vlada in zunanja ministrica resnično želela pomagati, bi se morali veliko bolj angažirati prek Varnostnega sveta ZN-a."

Nataša Sukič iz Levice meni, da bo slovensko priznanje Palestine vendarle imelo določen vpliv, saj Palestino, čeprav jo priznava okoli 140 svetovnih držav, priznava malo "zahodnih" držav. "Dober zgled za sabo potegne tudi druge, zdaj vidimo, da vedno več zahodnoevropskih držav priznava Palestino, kar je močen signal Izraelu, ki sicer ta trenutek ne priznava niti mednarodnega sodišča, in je simbolna podpora krvavečemu palestinskemu ljudstvu." Dodala je še, da je priznanje Palestine na neki način tudi upor evropskih držav Združenim državam Amerike.

Mojca Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, pa je izpostavila, da občuti sram, ker je tema priznanja na levem političnem polu postala način lovljenja odstotkov pred volitvami. "Koliko licemerstva in sprenevedanja sem slišala od predsednika vlade in sekretarja v njegovem kabinetu, Vojka Volka, pa tudi zunanje ministrice." Šetinc Pašek ob tem obžaluje, da je Slovenija zamudila priložnost, da bi Palestino priznala skupaj s Španijo, Norveško in Irsko in jo obenem dvignila na raven enakovrednega pogajalskega položaja z Izraelom.

Mednarodno kazensko sodišče je v zadnjih dneh potegnilo poteze, katerih nespoštovanje bi moralo povzročiti določene posledice, je Matevž Frangež, SD, odgovoril na vprašanje, ali meni, da ne bi bil čas, da bi proti Izraelu kot država uvedli določene sankcije. "Priznanje Palestine pa vidim kot prispevek k deradikalizaciji spora, saj radikalizacija tega vprašanja, ki jo vidimo na obeh straneh, ne prispeva k ničemur. Treba je krepiti zmernejše glasove na obeh straneh"

Druga tema: širitev in zunanja politika EU-ja

Kaj mora EU storiti, da bo do leta 2030, kot je lani na Blejskem strateškem forumu napovedal predsednik Evropskega sveta Michel, pripravljen na naslednjo širitev?

Matej Grah, Svoboda, je odgovoril, da je za širitev ključnega pomena evropska perspektiva, ki bo resnično prinesla enake pogoje za vse kandidatke pristopnice. "Poglejmo primer Severne Makedonije, ki je po mojem največji oškodovanec, ta postopek teče mnogo predolgo, čeprav so izpolnili marsikateri pogoj," je dejal Grah in dodal, da je treba poskrbeti, da bomo kot Evropa močni, konkurenčni in enotni.

Milan Zver, SDS, je opozoril, da je EU s širitvijo zamudil. "Zato je nastal vakuum, prazen prostor, ki sta ga napolnili tako Kitajska kot Rusija, pa tudi Turčija in še kakšna država. Škoda je," je nadaljeval in dodal, da so se v tem času na varnostnem področju zgodile velike stvari, Evropa pa medtem postaja v varnostnem smislu vse šibkejša. "Na Balkanu so drugi veliko močnejši in agresivnejši akterji, kar zadeva obveščevalne dejavnosti, smo zamudili ta vlak, a še vedno je širitev podprta v vseh pomembnejših skupinah v Evropskem parlamentu," je sklenil.

Peter Gregorčič, SLS, je dejal, da bi moral EU tuji vpliv v Evropi odločneje omejiti. "Prihajamo na področje, kjer Evropa izgublja svoj geostrateški položaj. Kaj točno storiti, je veliko vprašanje. Odgovor je lahko protekcionizem, pri čemer opozarjam, da protekcionizem vedno ogroža mir. Ko obstaja prosta trgovina, države sodelujejo in so oportunitetni stroški vojne previsoki. S tega vidika menim, da smo resnično v zelo zanimivih in občutljivih časih," je pojasnil.

Janez Cigler Kralj, NSi, je dejal, da je signal možnosti vstopa Ukrajine v EU med drugim tudi varnostni signal. "Tako rekoč največje varnostno tveganje imamo zdaj, ko je na pragu EU-ja vojna in se Ukrajina za nas bori," je dejal in dodal, da bo moral EU tudi glede Zahodnega Balkana in Ukrajine ravnati malo bolj politično oz. geopolitično in manj birokratsko, kot je to počel Bruselj do zdaj.

Nataša Sukič, Levica, je kot naslednja navedla, da v stranki podpirajo, da bi prioriteta Slovenije v zunanji politiki morala biti prav podpora širitvi na Zahodni Balkan ne glede na nestabilnost v svetu. "Morda se prav s takšnimi povezavami ta stabilnost ponovno vzpostavlja," je razmišljala in dodala, da bi se Bruselj moral veliko dejavneje zavzemati za mir, mirovne politike, se odreči oboroževalni tekmi in se ne vpletati v "konflikte prek Nata v interesu ZDA".

Mojca Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, je poudarila, da se v stranki zavzemajo za to, da države Zahodnega Balkana, ki so že 15 let v čakalnici, končno vstopijo v EU. "To je edino, kar lahko reši zgodbo z Bosno in Hercegovino in njenimi vojnami v 90. letih ter vsega, kar se tam dogaja. To bo zagotovilo stabilnost, varnost, mir znotraj EU-ja," je povedala.

Matevž Frangež, SD, pa meni, da mora EU okrepiti svoje temelje in biti sposoben stati na svojih nogah v vseh vidikih, tudi svoje varnosti. "Orožja nimamo zato, da napadamo druge, imamo ga zato, da se lahko branimo v nepredvidenih okoliščinah," je nadaljeval. Po njegovih besedah tudi z gospodarskega vidika EU potrebuje močna vlaganja v raziskave in razvoj, saj mora okrepiti svoj inovacijski in industrijski potencial v svetu.

Tretja tema: zeleni prehod

Matej Grah, Gibanje Svoboda, je na vprašanje, ali je treba odpraviti subvencije za fosilna goriva, da bi uresničili zeleni prehod, ki predvideva ogljično nevtralnost, odgovoril, da moramo najprej zagotoviti energetsko neodvisnost. "V Sloveniji imamo veliko potenciala za obnovljive vire energije." Poudaril je tudi, da gre 80 odstotkov EU-sredstev velikim kmetijam, ki pa jih v Sloveniji tako rekoč ni, saj pri nas prevladujejo male kmetije. Dodal je še, da morajo zeleni dogovor plačati najbogatejši, ne socialno najšibkejši.

Škoda zaradi posledic podnebnih sprememb v zadnjih desetih letih je v EU-ju po podatkih Eurostata znašala 145 milijard evrov. Ob tem ima Slovenija največjo škodo na prebivalca, v kar lanske poplave niti niso vštete. Milan Zver, SDS, je v odgovoru na vprašanje, kako lahko v tem kontekstu govorimo o visokih stroških zelenega prehoda, odgovoril, da so kmetje v zadnjih 30 letih že za 20 odstotkov zmanjšali svoj ogljični odtis. "Tudi za SDS je cilj nizkoogljična družba v prihodnosti, ne strinjamo pa se s preveliko intenziteto ukrepov, ki gredo na škodo evropskega gospodarstva in kmetijstva." Zato meni, da bo moral biti program "Pripravljeni na 55" v novi sestavi EU-parlamenta korenito prenovljen.

Peter Gregorčič, SLS, je na vprašanje, kaj moramo postaviti v ospredje, biotsko raznovrstnost in javno zdravje ali položaj kmetov, odgovoril, da je pomembno oboje. "Govorimo tudi o prehranski varnosti," je poudaril in pojasnil, da je Evropska ljudska stranka uredbi, ki je predvidevala razpolovitev uporabe pesticidov do 2030, nasprotovala, ker bi lahko ogrozila prehransko varnost. "Prvi varuh narave je kmet, in ne bruseljski birokrat. Ne nasprotujemo ekološkemu kmetijstvu, menim, da je prostora za vse. A treba je vedeti, da na 11 odstotkih pridelovalne površine na ekološki način pridelamo od dva do tri odstotke hrane, to je četrtina tega, kar pridelamo z drugimi postopki." Omejevanje standardnega kmetijstva bi prineslo zgolj uvoz hrane iz držav, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki so v EU-ju prepovedana, je opozoril.

Janez Cigler Kralj, NSi, je dejal, da so kmetje nezadovoljni predvsem zato, ker subvencije, ki so jim namenjene, predstavljajo predvsem pokrivanje izpada dohodka in se kmet s svojim delom ne more normalno preživljati. "Ciljane so bile bolj na kvantiteto kot na kakovost." Dodal je še, da je slovensko kmetijstvo specifično in zaradi obsežnih varovanih območij Nature 2000 že tako uporablja manj pesticidov. "Doseči moramo predvsem, da bo imel slovenski kmet možnost svojo kmetijo predati naprej mladim, da bo to poslovno zanimivo, da bodo ljudje ostajali na podeželju in skrbeli za našo prehransko samooskrbo, kolikor je to mogoče."

Nataša Sukič, Levica, je odgovarjala na vprašanje, ali je odgovor na uvoz kitajskega blaga, kot so npr. električni avtomobili, ki so proizvedeni z visokim ogljičnim odtisom, protekcionizem. Dejala je, da v Levici električnih avtomobilov ne vidijo kot del poti do pravičnega zelenega prehoda. "Ko se obrabijo, so baterije eden od najbolj strupenih odpadkov, še vedno so predragi in dosegljivi bogatejšemu sloju. Električni avtomobili za nas niso zelena prihodnost, zelena prihodnost so mreža javnih hitrih vlakov, ki bi jo morali zgraditi. Lahko bi ukinili subvencije letalskim prevoznikom in denar dali v sklad za izgradnjo železnic."

Mojco Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, je na vprašanje, ali podpira premik cilja za doseganje podnebne nevtralnosti z leta 2050 na 2040, odgovorila, da "na neki način da, a da se postavlja nekaj vprašanj". Nato je poudarila, da ima Slovenija trenutno edino vizijo za doseganje energetske samooskrbe izgradnjo nove nuklearne elektrarne. "Tukaj se je izoblikovala neka nenačelna koalicija, kajti izgradnja drugega bloka ne pomeni, po mojem vedenju, čiste zgodbe. Ne vemo, kaj bo z jedrskimi odpadki in kakšen bo finančni zalogaj."

Matevž Frangež, SD, je dejal, da je treba "okrepiti tudi globalne aktivnosti", da bi človeštvo kot celota preseglo največjo grožnjo, ki je pred njim, to pa so podnebne spremembe. Spomnil je, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od povprečja. "Hkrati moramo poskrbeti, da bo zeleni prehod pravičen, kako iz fosilno odvisne družbe pripeljati v svet obnovljivih virov, ki bodo predstavljali tudi bistveno manjšo strateško odvisnost od goriv od drugod."

Četrta tema: migracije

Migracije so nekaj, kar označuje celotno zgodovino človeštva. Selitve narodov so se v preteklosti nenehno dogajale, EU pa je danes zaradi vsega, kar ponuja, cilj številnih prebežnikov z vsega sveta. Prinaša migracijski pakt še močnejšo trdnjavo Evropo?

Matej Grah, Svoboda, je dejal, da največjo pomanjkljivost v evropskem migracijskem paktu vidi v integracijskem delu. "Opozoril bi na to, kdo ves čas govori o migracijah, prav na primeru migracijskega pakta. Stranka SDS je tista, ki ni bila zmožna sprejeti minimalne skupne rešitve in se o tem ni izrekla pri glasovanju. Zakaj? Ker jim to ustreza, ker na migracijah širijo strah, to je problematično," je pojasnil. Okrepiti je treba zunanje schengenske meje in Frontex in hkrati upoštevati človekove pravice, je sklenil.

Milan Zver, SDS, je nadaljeval, da je EU za delovno silo iz tujine, za zakonite migracije, popolnoma odprt. "V Evropo prihaja veliko več legalnih kot ilegalnih migrantov, treba je paziti na to razliko. Lepo je, če ti obiskovalec pride v hišo skozi vhodna vrata, ne pa zadaj skozi okno," je karikiral.

Peter Gregorčič, SLS, je prav tako opozoril, da je treba migracije strogo ločevati na zakonite in nezakonite. "Po nekaterih podatkih bo v Sloveniji čez 25 let za 24 odstotkov manj delovno aktivnega prebivalstva, EU trenutno predstavlja 5,6 odstotka svetovnega prebivalstva, ob rodnosti 1,5, kot jo imamo na žensko, bomo leta 2070 predstavljali zgolj še štiri odstotke," je poudaril in dodal, da je treba poskrbeti, da ljudi, ki jih povabimo, da pridejo k nam, tudi ustrezno socializiramo in integriramo v naš način življenja.

Janez Cigler Kralj, NSi, je dodal, da zakonitim migracijam ne gre nasprotovati, saj so nujne. "Legalni migranti so večinoma pripravljeni na vstop na trg dela, to potrebujemo. Poiskati je treba poti, kako lahko živijo sicer svojo kulturo, a sprejemajo in upoštevajo tudi naš način življenja," je pojasnil. "Mi moramo obdržati naš način življenja, ki se je v Evropi izoblikoval v zadnjih stoletjih," je sklenil.

Nataša Sukič, Levica, je dejala, da je vse skupaj "čisti blef desnice", ki politične točke nabira na varnosti, ki naj bi jo ogrožale migracije. Po njenih besedah je EU pogosto soudeležen kot izvorni krivec za svetovne migracije, saj "sodeluje pri netenju Natovih konfliktov". "Tukaj imamo vojne, recimo Gazo, najprej se bo SDS šel slikat v Izrael, potem se bodo pa postavili doma na mejo in rekli, da branijo Slovenijo in Evropo pred ljudmi, ki bežijo iz Gaze. Mislim, lepo vas prosim, to je to," je sklenila.

Mojca Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, je poudarila, da gre za ljudi ne glede na to, ali so migracije zakonite ali nezakonite. "Vsi prihajajo v Evropo s ciljem po boljšem življenju, tudi tisti, ki gredo po nezakonitih poteh, balkanski poti ali pa čez morje. Tega ne bi ločevala," je povedala in dodala, da je za to, da bi morali ljudi, ki pridejo, integrirati v evropsko družbo in jih čim prej usposobiti za delo.

Matevž Frangež, SD, je nadaljeval, da je treba razvijati programe in načine integracije. "Integracija se ne zgodi samo zato, ker je to naše geslo. Zgodi se skozi trdo delo otrok, skupnosti, družin," je poudaril in dodal, da imamo v Sloveniji primere nevladnih organizacij, ki na tem področju odlično delajo, tudi nekaj šolskih programov. "A očitno ne dovolj, da ne bi prihajalo do konfliktnih situacij," je sklenil.

Pričakovanja

Matej Grah, Gibanje Svoboda, od tokratnih EU-volitev pričakuje, da bo Svoboda tudi v prihodnje imela dva evroposlanca. Ireno Jovevo in Klemna Grošlja, ki tokrat sicer kandidira pri Zelenih Slovenije, je sicer stranka "podedovala" od LMŠ-ja.

Milan Zver, SDS, meni, da bo po tokratnih volitvah desna sredina imela vsaj enega poslanca več, trenutno jih ima štiri (Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič, Ljudmila Novak). Tudi SDS bi lahko po Zverovih pričakovanjih lahko imel poslanca več.

Peter Gregorčič, SLS, je dejal, da se mu ne zdi slabo, da so desno od sredine letos tri stranke.

Janez Cigler Kralj, NSi, je podporo Lojzeta Peterleta SLS-u komentiral, da je to storil za krepitev desne sredine, za katero meni, da bo "zmagala pet proti štiri", k čemur bo pripomogel tudi mandat NSi-ja.

Nataša Sukič računa, da bodo volivci prepoznali, da si Levica edina iskreno prizadeva za priznanje Palestine že deset let in da to ni del njihove predvolilne kampanje.

Mojca Šetinc Pašek, Zeleni Slovenije, je na komentar, da bi njihovo listo lahko poimenovali "lista užaljenih", saj sta poleg nje na listi še Aleksander Merlo in Klemen Grošelj, vsi trije nekdaj povezani z Gibanjem Svoboda, dejala, da se temu lahko le nasmeji. "Za kandidaturo smo se odločili, da ponudimo resno alternativo socialno-liberalnim volivcem."

Matevž Frangež, SD, je dejal, da "srčno upa", da bo v prihodnji sestavi EU-parlamenta tudi evroposlanec iz vrst SD-ja. "Slovenija in Evropa potrebujeta socialdemokracijo."