V studiu so bili Irena Joveva (Gibanje Svoboda), Romana Tomc (SDS), Matjaž Nemec (SD), Matej Tonin (NSi), Nataša Sukič (Levica), Peter Gregorčič (SLS) in Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije).
Prva tema: Sodba ESČP-ja razočarala slovenske ribiče
Kako lahko kot evropski poslanci pripomorete, da bi soseda končno začela upoštevati arbitražno razsodbo?
"To pomeni poraz slovenske zunanje politike, sodišče se je postavilo na stališče Hrvaške. Torej, da arbitražna pogodba in arbitražna razsodba ne veljata, da meja v Piranskem zalivu ni določena," je na vprašanje voditeljice Tanje Gobec odgovoril Tonin (NSi) in dodal, da je sodba ESČP-ja veliko razočaranje in napotilo, da mora biti slovenska zunanja politika veliko bolj ambiciozna. "Znotraj EU-ja moramo poiskati partnerje, si tako močan, kolikor imaš zavezništev in partnerstev, imate francosko-nemški vlak, imate baltsko četverico, Višegrajsko skupino, skandinavske države, Slovenija pa je nekoliko izgubljena v evropskem prostoru," je sklenil.
Želite kandidatom postaviti vprašanja?
Sodelujte v MMC-jevih spletnih klepetih ali pa nam pišite na mmc-ekipa@rtvslo.si.
Nekatera vaša vprašanja bomo kandidatom zastavili v velikem soočenju, ki bo 6. junija, ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija.
"SDS je bil ves čas proti temu, da Slovenija ta spor s Hrvaško rešuje na arbitraži, ker smo vedeli, kakšne nevarnosti nas čakajo. Točno to, kar smo napovedovali, se je tudi uresničilo. V Evropskem parlamentu lahko kaj naredimo, imamo določene povezave, ki lahko pomagajo," je nadaljevala Tomc (SDS) in dodala, da je naloga slovenske vlade, da slovenskim ribičem pomaga v godlji, v kateri so se znašli. "Namesto da se slovenska politika ukvarja s celotnim svetom, bi bilo prav, da se ukvarja predvsem s težavami, ki najbolj grenijo življenje našim državljanom, v tem primeru ribičem," je poudarila.
"Slovenska država je plačala kazni gospodu Jenullu in vsem protestnikom, ki so kršili ukrepe v času covida, zato se mi zdi čisto primerno, da ribičem, ki jih je država sama prosila, naj zaščitijo našo mejo, plača kazni," je bil neposreden Gregorčič (SLS) in dodal, da ni samo ESČP Slovenije pustil na cedilu, saj je enako pred leti storilo tudi Sodišče Evropske unije. "Sloveniji sta dve regionalni sodišči dejali, da nimamo pravnih sredstev, s katerimi bi Hrvaško prisilili v izvrševanje arbitražne razsodbe, pri čemer moram poudariti, gre za zavezujoč pravni akt, arbitraža velja," je nadaljeval in pristavil, da Slovenija pri tem mora vztrajati. "Mejo moramo rešiti v dobro ljudi," je sklenil.
"Zaščititi je treba ribiče, jim nuditi celostno podporo, da bodo preživeli. Treba je tudi najti način, da odpremo dialog s Hrvaško. Vse bolj je pomembna ta tema predvsem zaradi nadaljnje širitve na Zahodni Balkan, kajti komisija se zaveda, da če dve državi članici, ki sta tudi članici zveze Nato, nista sposobni relativno majhnega spora z vidika Bruslja razrešiti, potem lahko pričakujemo velike težave v nadaljnjih postopkih širitve na Zahodni Balkan," je povedal Nemec (SD) in dodal, da si lahko kar predstavljamo, kako se bo širitveni proces vodil med Hrvaško in Srbijo. "Pomembno je, da ribičev ne pustimo na suhem," je zatrdil.
"Sodba je za slovenske ribiče skrajno neugodna, postavila je vsem nam politikom zelo jasno ogledalo, da moramo spremeniti naš način delovanja v evropskih politikah. Moramo okrepiti lobiranje v institucijah EU-ja za naše interese, zagovarjati naše stališče do arbitraže. Ni dovolj, da se nas osem oz. devet poslancev trudi zagovarjati slovensko stališče, to mora delati država," pa je prepričan Grošelj (Zeleni Slovenije). Po njegovih besedah je sodišče jasno pokazalo, da mejni spor ni razrešen, na eni strani vztrajamo pri arbitraži, na drugi pa se pogajamo, s tem to tudi priznavamo, je dejal. "Slovenija mora okrepiti kompetentno delovanje znotraj institucij in vztrajati pri svojih stališčih," je poudaril.
"Obžalujem, da so vedno navadni delavci, delavke, tokrat ribiči, žrtve nezmožnosti politike, slabih odločitev politike, ko se o nečem dogovarja ali ne dogovori. V tem primeru je tako. Arbitraže Hrvaška ne spoštuje, še več, izključno ekonomsko cono je skupaj z Italijo postavila, kar še dodatno onemogoča naše ribiče, da bi sploh imeli kje loviti," pa je opozorila Sukič (Levica) in dodala, da je potrebno, da EU poskrbi, da če že smo vsi skupaj 'Unija', da se evropska morja skupaj uporabljajo. "Naša država mora pomagati ribičem, so žrtve nesposobnosti politike," je menila.
"Arbitražna sodba je dokončna, to je treba zelo jasno povedati, hkrati je treba povedati tudi to, da ta odločitev sodišča v nobenem primeru in v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo. Slovenska država bo stala za ribiči in storila vse za to, da bodo lahko lovili v slovenskem morju," pa je sodbo ESČP-ja komentirala Joveva (Svoboda).
Posnetek celotnega soočenja:
Druga tema: Migracijski pakt
Druga tema je bila migracijski pakt, ki je bil sprejet po skoraj desetih letih. Prvi je bil za mnenje povprašan Nemec (SD), ki je navedel, da pakt prinaša precej dobrih stvari. Evropa je našla rešitev za problematiko in dokazala, da je v kondiciji sprejemanja "pomembnih in dobrih odločitev". S sprejetjem smo rekli tudi 'ne' populizmu, ki se je po Nemčevih besedah napajal na tej tematiki. Je pa opozoril, da moramo prihodnji dve leti budno bedeti nad implementacijo.
Gregorčič (SLS) relokacije, ki je del migracijskega pakta, ne bi podprl. Zavzema se namreč za ničelno toleranco do nezakonitih migracij. Relokacijo je primerjal z ladjo, v katero vdira voda, zdaj pa se pogaja, po katerih kabinah bodo vodo prelili.
Tomc (SDS) je poudarila, da so evropski poslanci SDS-a glasovali proti paktu in da je treba ločiti nezakonite in zakonite migracije. SDS se zavzema za ničelno toleranco do nezakonitih migracij.
Sukič (Levica) soglaša z mnenjem nekaterih nevladnih organizacij, da je pakt slab, saj da zares ne omogoča solidarnosti – države se lahko te odgovornosti znebijo tako, da plačajo. Poleg tega pakt nalaga zbiranje biometričnih podatkov tudi za otroke. Edini pozitivni vidik je po njenem mnenju to, da Evropa išče skupni odgovor, ki lahko ustavi populizem.
Grošelj (Zeleni Slovenije) je opozoril, da pakt ločuje dve skupini ljudi: tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste, ki niso. Tudi tem daje določeno pravno varnost, je poudaril. Navrgel je še, da pakt državam članicam pušča dokaj proste roke pri varovanju meja in določanju migracijskih politik.
Joveva (Svoboda) pravi, da pakt uvaja robustna pravila, ki smo jih dolgo čakali. Glede na poudarjanje drugega političnega pola, da se je treba upreti nezakonitim migracijam, pa je Joveva pojasnila, da je solidarnostni sistem namenjen upravičencem za mednarodno pomoč, kar pomeni, da nezakonitih prebežnikov v sistemu relokacije ne bo.
Tonin (NSi) je presodil, da pakt prinaša pohitritev azilnih postopkov, in dejal, da je dobro, da mejnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija, ne puščamo samih. Sam pa se zavzema za t. i. avstralski model obravnave migracij, po katerem nezakonit vstop ni mogoč, in sporoča prebežnikom, da če vstopijo nezakonito, bodo vrnjeni v državo izvora.
Tretja tema: Zeleni prehod in energetska neodvisnost
Kaj menite o jedrski energiji? Kaj je EU dosegel z zelenim prehodom, prebojem, kot mu nekateri pravijo, in katerega se nekateri zelo bojijo?
"Če govorimo o energetski krizi, ki se pojavi leta 2022, takrat sem bil eden od pogajalcev za strateške plinske rezerve, ki so pripeljale do tega, da smo takrat presegli tiste črne napovedi o redukcijah v zimi 2022/23. EU je naredil veliko, dosegli smo, da so cene padle na raven pred krizo," je povedal Grošelj (Zeleni Slovenije) in dodal, da zeleni prehod na cene energentov še ni občutneje vplival, ker "smo šele v začetni fazi njegove realizacije". Po njegovih besedah je ključno investiranje v obnovljive vire energije in energetsko sanacijo stavb. "To zniža strošek ogrevanja in zmanjša možnost energetske revščine," je sklenil.
"Pri zelenem prehodu je ključno, da čim prej zmanjšamo izpuste CO2, ker to prispeva h globalnemu segrevanju, in omogočimo pogoje, kjer bo Evropa lahko delala in ustvarjala, proizvajala hrano, s katero bo nahranila svoje ljudi. Nemčija ima, na primer, več kot 60 odstotkov obnovljivih virov energije, Francija na drugi strani manj kot 30 odstotkov, a ima Nemčija štirikrat višje izpuste CO2 kot Francija, kar pomeni, da sta edina prihodnost za resen, ne aktivističen zeleni prehod, jedrska in hidroenergija," je opozoril Tonin (NSi). Do t. i. razogljičenja lahko tako po njegovih besedah pridemo izključno z jedrsko in hidroenergijo, pri čemer ne bomo revnejši in naš srednji sloj pri tem ne bo propadel.
"Zeleni prehod ni težava, zeleni prehod je rešitev tudi za konkurenčnost gospodarstva, za socialno pravičnost, za planet kot tak! Kar se tiče jedrske energije je dejstvo, da je ta energija manj škodljiva od fosilnih goriv, prav je tudi, da imamo stabilen vir energije, ki ga bomo zagotovili z NEK-om," je nadaljevala Joveva (Svoboda) in dodala, da je povečanje obnovljivih virov energije strateški interes EU-ja in posledično tudi Slovenije.
"Zeleni prehod je zelena past, ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili veliko preveč ambiciozni in so škodovali evropskemu in slovenskemu gospodarstvu, kmetom in ljudem. Vedno se je treba vprašati, kdo bo plačal to zgodbo? Plačali bodo ljudje," je bila Tomc (SDS) neposredna. Po njenih besedah lahko v Bruslju marsikaj "zapišemo in se lepo sliši", a ključno je, kakšna bo posledica na položnicah ljudi. "Moramo varovati okolje, seveda, nismo proti temu, a to je treba početi preudarno," je sklenila in dodala, da je treba na prvo mesto postaviti dobrobit ljudi in gospodarstva.
"Okoljske spremembe so dejstvo, dolžni smo jih obravnavati, ker bomo planet zapustili svojim potomcem. A vendarle si bom drznil izreči trditev, da zeleni prehod, kot je bil zastavljen, uničuje kmeta in gospodarstvo, zaradi tega škodi našemu planetu. V zadnjih 30 letih je EU zmanjšal izpuste CO2 za 25 odstotkov, svetovni izpusti pa so se povečali za 35 odstotkov," je opozoril Gregorčič (SLS) in dodal, da ima EU od sedem do osem odstotkov svetovnih izpustov CO2, ZDA več kot 30 odstotkov, Kitajska 20 odstotkov. Po njegovih besedah lahko EU tudi sam sebe popolnoma "ugasne", pa s tem ne bomo rešili planeta. "Potrebujemo močno Evropo, ki bo vplivala na druge centre moči in jih prisilila, da to igro igrajo z nami," je sklenil.
"Kot vedno bodo breme zelenega prehoda nosili navadni ljudje, moralo bi biti tako, da bi breme morale nositi korporacije, tisti, ki izpuste povzročajo, ti bi morali nositi največje breme," je nadaljevala Sukič (Levica) in dodala, da bi moral EU, namesto da z milijardami subvencionira letalske prevoze, ta denar dati v izgradnjo hitrih železnic po Evropi. "Zakaj se ne bi po EU-ju vozili tako, kot se Japonci in Kitajci – s hitrimi železnicami?" se je vprašala in pristavila, da bi to bil pravičen in smiseln zeleni prehod.
"Sanacija po škodi, ki jo povzročijo ujme, je večja od investicije v to priložnost. Gospodarstvo, ki bo prvo sposobno transformacije, bo vladalo v prihodnjem desetletnem obdobju. Pod pogoj pa je treba postaviti, da bo prehod socialno pravičen, da bo pomoč prišla do običajnih ljudi, da bo onesnaževalec nosil stroške," je dejal Nemec (SD) in dodal, da mora zeleni prehod prinesti zagon evropskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti. "Druga gospodarstva, če bodo želela nastopiti na 450-milijonskem trgu, se bodo morala prilagoditi evropskim normativom, EU s tem vpliva na spremembo svetovnega gospodarstva," je poudaril.
Četrta tema: Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu
Poslednja tema je bila vloga Evropske unije kot posrednika v kriznih žariščih v soseščini. Je Evropska unija zamudila priložnost, da bi bila dejavnejša in bi okrepila svojo vlogo v svetu?
Tomc (SDS) je glede konflikta na Bližnjem vzhodu dejala, da sta za reševanje spora najprej potrebna dva koraka. Hamas mora takoj izpustiti talce in položiti orožje, obenem pa je treba pomagati nedolžnim civilistom s humanitarno pomočjo. Obenem je bila kritična do namere vlade, da prizna Palestino kot državo, saj to po njenem mnenju potiska Slovenijo na rob evropskega in mednarodnega prostora. Glede Ukrajine pa je povedala, da se tam dogaja nezaslišana agresija Rusije. Evropska unija zato mora pomagati Ukrajini, in to precej bolj kot do zdaj. "Ukrajina brani Evropo," je sklenila.
Nemec (SD) se je v svoji izjavi dotaknil teme Izraela in Palestine. Zadovoljen je, da bo vlada priznala Palestino kot državo, kar bo po njegovem mnenju simbolni signal, da je edina pot v prihodnost dialog dveh enakovrednih, enakopravnih sogovornic. Zadovoljen je tudi s tožilcem ICC-ja, ki zahteva aretacijo vodstva Izraela in Hamasa. Spomnil je še, da ima Hamas v svojem programu izbris Izraela, da pa ima tudi vlada Izraela kot cilj vzpostavitev prvobitne judovske države. Imamo torej zakonito vlado in teroristično organizacijo, "ki imata oba enake cilje".
Grošelj (Zeleni Slovenije) je na temo Ukrajine opomnil, da je vojaška, humanitarna in finančna pomoč Ukrajini neizogibna. Medtem mora Evropska unija graditi svoj geopolitični položaj in odpirati prostor, ki bo omogočal, da strani lahko sedeta za pogajalsko mizo in dosežeta "pravičen mir", ki bo sprejemljiv za obe strani. Grošelj se nadalje zavzema za takojšnje priznanje Palestine, a obenem opozarja, da to ne prinaša miru. Treba je takoj prekiniti ogenj, izpustiti talce, dostaviti humanitarno pomoč, Hamas se mora odpovedati terorizmu in priznati obstoj Izraela, je dejal aktualni evropski poslanec.
Joveva (Svoboda) je navedla, da je Evropa močna, če je enotna, in to je po njenih besedah pokazala pri obsodbi agresorja v Ukrajini in pri podpori ukrajinskemu ljudstvu. To enotnost pogreša pri obsodbi "izraelskega agresorja". Joveva meni, da je priznanje Palestine edino pravo dejanje, s čimer Slovenija rešuje čast Evropske unije. Poudarila je še, da obsoja Hamas in da zahteva izpustitev talcev.
Gregorčič (SLS) je primerjal konflikta, ocenjujoč, da ne gre za enaki zadevi. Rusija je napadla suvereno državo in pri tem prekršila vse mednarodne standarde. Hamasovi teroristi pa so vdrli v Izrael in storili nedopustno teroristično dejanje, Izrael se je na to odzval, a pri tem prekoračil samoobrambo, je navedel Gregorčič, ki pozdravlja potezo tožilca ICC-ja. Za trajnejši mir je po njegovih besedah treba prekiniti sovražnosti, izpustiti talce, nato pa mora Evropa postaviti pogoje, po izpolnitvi katerih bo priznala Palestino. "Enostranske navijaške poteze ne vodijo k temu," je bil kritičen do vladnih načrtov.
Tonin (NSi) bi v Gazo poslal modre čelade, kakršne smo videli v Bosni in Hercegovini. Meni, da so okoliščine temu naklonjene in da je to v interesu tako Palestine kot Izraela. S tem bi lahko vzpostavili tudi civilne oblasti. To bi lahko predlagala Slovenija kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Sicer pa mora imeti Evropa, če hoče biti močna, močno gospodarstvo, enotno diplomacijo in skupno vojsko. Brez tega nas bo premetavalo in bomo vedno odvisni od drugih velesil, je sklenil.
Sukič (Levica) meni, da bi se morala Evropska unija izviti iz odvisnosti od ZDA in postati "aktivna mirovnica". Doseči mora, da za pogajalsko mizo sedejo Ukrajina, Rusija in ZDA, saj je po njenih besedah vojna v Ukrajini "v resnici proksivojna" Združenih držav Amerike. Sukič glede Ukrajine nadalje meni, da več orožja pomeni samo več smrti. Glede Gaze pa je mnenja, da je Evropska unija popolnoma odpovedala in da se v Gazi dogaja genocid.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje