V okviru Predpremierne sekcije 28. Liffa je tako na ogled šesti celovečerec v režiji Georgea Clooneyja, naslovljen Pokvarjeno predmestje (Suburbicon). Scenarij za kriminalno dramo sta že leta 1980 napisala brata Ethan in Joel Coen, v glavnih vlogah pa nastopata Matt Damon in Julianne Moore. Dogajanje v filmu je postavljeno v ameriško predmestje petdesetih let prejšnjega stoletja. Najboljše in najhujše človeške lastnosti izbruhnejo v dejanjih na videz mirnih, "običajnih" sosedov. Predmestje Suburbicon je mirna, idilična predmestna skupnost z dostopnimi hišami in urejenimi zelenicami - popoln kraj za vzgojo otrok ...

V debati po projekciji je tako beseda tekla o družbenem kontekstu, ki ga film naslika, in o tem, ali je predmestna idila, ki jo poznamo iz popkulture, sploh kdaj v resnici obstajala.
Film razloge za rasne napetosti v današnjih ZDA raziskuje prek zgodbe o temnopolti družini, ki se priseli v predmestje premožnih belcev. Mirna zunanjost skriva pretresljivo resničnost: izdaje, prevare in nasilje. Damon upodablja možakarja, ki je v sumljivih okoliščinah izgubil ženo, zdaj pa njeno smrt raziskuje s pomočjo pokojničine dvojčice, v vlogi katere vidimo Moorovo.

Ali smo se za to borili?
Andrej Gustinčič je izpostavil trenutek, ko spoznamo, da je ameriški sen votel. Kot klasični primer tega je navedel roman Mož v sivi flanelasti obleki, ki ga je leta 1964 napisal Sloan Wilson. Spoznanje votlosti ameriškega sna se običajno veže na uspešnega moškega srednjih let, veterana druge svetovne vojne, ki se sprašuje, ali smo se za to borili. Ob pogledu na zelene tratice pred identičnimi hišami in popolne žene, ki vodijo idealno gospodinjstvo, v ameriških predmestjih tako vznikne vprašanje, ali je to vse, kar je.

"Sicer pa se ideja ameriškega sna ne veže na golo vprašanje uspeha in srečne družine. Ameriški sen je vezan na družbo emigrantov. In ta sen je, da bo vsaka generacija uspešnejša in bolje asimilirana, kot tista, ki je prišla pred njo. Se pravi, da ne bodo to več Nemci, Poljaki ali Irci, temveč da bodo postali dobesedno nov tip človeka. In ta novi tip človeka je Američan – tisti človek, ki je ukrotil divjino in iz puščave naredil vrt. Vendar običajno, ko govorimo o ameriškem snu, govorimo o belem ameriškem snu," je razložil Gustinčič.

Dogajanje, kakršno spremljamo v filmu Pokvarjeno predmestje, je na laž postavilo prepričanje, da je rasizem vezan na jug ZDA in da je sever povsem liberalen. Tako je tudi kot svoj prvi spomin na obraz rasizma Gustinčič, ki je v 70. letih preteklega stoletja živel v ZDA, izpostavil spomin na bele Američane v Bostonu, ki so metali kamenje na šolske avtobuse, v katerih so se vozili temnopolti otroci.

Clooney in vprašanje tegob Afroameričanov
Matic Majcen je glede vprašanja vzporednic filmskega dogajanja z današnjim časom opozoril, da težava filma ni le, da je Clooney kot režiser pravzaprav prepletel dve pripovedni liniji, pri čemer pa ni bil prav uspešen.

Tako je Majcen ob tem opomnil, da je hkrati težavno tudi vprašanje, kaj lahko Clooney kot eden najbogatejših Zemljanov in največjih zvezdnikov pove o tegobah Afroameričanov. "Nedvomno ima Clooney vso pravico komentirati, vendar je ta film na več ravneh zgrešil možnost, da bi bil kredibilen film o nekem pomembnem zgodovinskem obdobju," je med drugim dejal Majcen.

Glede neuspeha Pokvarjenega predmestja v kinematografih v ZDA Majcen meni, da je gre tukaj tudi za posledico generacijskega razkoraka. "Film je namreč namenjen demografski skupini, ki ne prinaša tako velikih zaslužkov na blagajnah kinematografov. Tako Clooney kot Damon sta vendarle tudi imeni, ki zdaj že predstavljata neko prejšnjo generacijo, danes pa je na delu že nova generacija," je še dejal Majcen.