Erlingssonov celovečerec je po oceni žirije 29. Liffa ob suverenem poigravanju z različnimi filmskimi slogi in konvencijami inteligentna in zabavna komedija. Liffovo mednarodno žirijo so letos sestavljali Klaus Eder, Jurica Pavičić in Ida Weiss, glavno nagrado vodomec pa so Bojevnici namenili soglasno.

V boju proti industriji aluminija
Islandsko-francosko-ukrajinska koprodukcija je po mnenju organizatorjev navdihujoča zgodba o petdesetletni ženski neodvisnega duha, ki za kuliso dnevne rutine živi dvojno življenje. Na skrivaj je namreč tudi okoljevarstvena aktivistka, ki se bori proti industriji aluminija. Njena dejanja postajajo vse drznejša, saj ji uspe zaustaviti pogajanja med islandsko vlado in korporacijo, ki gradi novo talilnico.

Žirija je ob tem zapisala še, da je zmagovalnemu filmu uspel redek dosežek v svetovni kinematografiji. Film je v tem tednu dobil tudi nagrado lux Evropskega parlamenta.

Sicer pa se je za glavno nagrado Liffa potegovala deseterica filmov iz sklopa Perspektive, med njimi tudi celovečerni igrani prvenec Urše Menart Ne bom več luzerka, ki mu je žirija namenila posebno omembo. "Avtorica podeli glas lastni generaciji ter njene težave osvetli s pretanjenim spojem dramatičnosti in humorja," je zapisala o grenko-sladkem komičnem portretu "izgubljene" generacije milenijcev, razpete med pričakovanja staršev in neugodne razmere na trgu dela.

Nagrajena še Tovor in Stiks
Drugo posebno omembo pa si je prislužil film Tovor srbskega režiserja Ognjena Glavonića, ki je v svojem igranem prvencu orisal ozračje vojnega opustošenja. Žirija ga je opredelila za "politično drzen in slogovno močan film, ki obravnava osebno odgovornost v vojnem času".

Kdo je najbolj očaral občinstvo?
Občinstv pa je najbolj prepričala bolgarsko-nemško-francoska koprodukcija Aga Milka Lazarova, kar mu je prinselo nagrado zmaj. Gre za zgodbo o izginjanju tradicionalnega življenja sredi neizprosne arktične narave, pa tudi s pozabljenimi legendami, nasprotji med generacijami in večno ljubeznijo.

Koga so ovenčali kritiki in novinarji?
Nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je dobil nemško-avstrijski film Stiks Wolfganga Fischerja, alegorična eksistencialna drama o boju za preživetje sredi oceana, ki "otipljivo predstavi kruto izkušnjo begunca, ki ni več gospodar svoje usode".

Stiks za svoje izhodišče vzame klasično situacijo moža in morja ter jo dramatično sprevrne: v tem primeru gre za žensko in morje, avantura pa je soočenje z vestjo, je izpostavila žirija. "Film nas z brezhibnim tempom in telesnostjo vkrca na intenzivno konfliktno potovanje."

Posebna omemba za kratkometražno Celico
Nagrada za najboljši kratki film je pripadla filmu Matria v režiji Alvara Gaga Diaza za "izjemno sposobnost igralcev in ustvarjalcev, da gledalce popolnoma potopijo v dušeče vzdušje enega dne v življenju tovarniške delavke, in za predanost družbeni občutljivosti ter angažiranosti". Posebno omembo med kratkimi filmi pa je dobila Celica domačega režiserja Dušana Kastelica za "impresivno vizualno upodobitev strašljive vizije temačne celice, nepozaben videz likov in poživljajoč smisel za humor".

Kam meri filmska prihodnost?
Film Jezdec režiserke Chloe Zhao pa je nagrado mladinske žirije Kinotrip prejel zaradi "pristnega prikaza življenja, iskrene igre in čudovitih posnetkov narave, ki so prava paša za oči". Z njim so, kot piše v utemeljitvi, odjezdili v rahločutno zgodbo o preizpraševanju identitete mladega posameznika. Kljub specifičnemu kulturnemu okolju se vsak izmed nas lahko poistoveti z izzivi, s katerimi se spoprime ob izgubi svojih sanj.

O 29. Liffu še v številkah ...
Sicer pa je bilo na letošnjem festivalu na ogled 97 celovečernih in 15 kratkometražnih filmov iz 52 držav. Prikazali so jih na 291 projekcijah, od tega jih je bilo nekaj še v Mariboru, Celju in Novem mestu. Izdali so več kot 43.000 vstopnic.

Najljubša v režiji Yorgosa Lanthimosa, Zdravilec Gjorčeta Stavreskega, Oni Paola Sorrentina, Hiša, ki jo je zgradil Jack Larsa von Trierja, Tatiči, ki ga je režiral Kore-eda Hirokazu, in Trije obrazi Jafarja Panahija, so filmi, ki se lahko pohvalijo z najboljšo obiskanostjo. Tudi filmi iz sekcije Perspektive, uradnega tekmovalnega sklopa mladih režiserjev za nagrado vodomec, in sicer poleg Bojevnice še 112 Gustava Möllerja, Mala bela laž Tomasa Alzamore in Ne bom več luzerka, so bili po podatkih Cankarjevega doma tudi dobro obiskani.

Življenje po Liffu
V Cankarjevem domu so pripravili abonma Liffe po Liffu, v okviru katerega si lahko ogledate filme Oni, Tatiči, Hiša, ki jo je zgradil Jack ter Zimske muhe Olma Omerzuja, Dvojna življenja Olivierja Assayasa in Dogman Mattea Garroneja, če ste jih zamudili v času festivala oziroma bi si jih želeli ogledati še enkrat.

Zmagovalna filma pa bosta prav tako v Cankarjevem domu na ogled še v ponedeljek, in sicer Aga ob 18. uri in Bojevnica ob 20.uri.