Po njegovi oceni je danes v Sloveniji humorja več kot včasih, manj pa je satire, za katero je treba imeti pogum. Kot pravi, se s satiro danes ukvarja le malokdo, bila pa bi zelo potrebna glede na stanje, ki smo mu priča. Po njegovem mnenju bi namreč danes težko rekli, "da živimo v neki urejeni državi, v kateri bi se človek počutil gotovega".

Gašperič ocenjuje, da demokracija ponuja veliko materiala za satiro; če je nekoč lahko kritiziral le partijo, torej eno frakcijo, lahko danes zbada čez več "partij", saj, kot je dejal, "imamo več strank, ki ga vsaka po svoje svira na političnem, kulturnem, šolskem, zdravstvenem in drugih področjih".

Leta 2013 je za svoje dolgoletno delo prejel tudi Ježkovo nagrado. "Presenečen sem bil, nagrado sem pa sprejel z velikim veseljem, kajti Ježkova nagrada ni kar tako. To je najvišja nagrada, ki jo lahko človek dobi v Sloveniji na področju, na katerem delujem. In kaj naj rečem? Neizmerno in nepopisno vesel sem," je takrat dejal.

V Dolenjskem listu je vrsto let pripravljal rubriko Repičeva draga, ki je bila podobna Ježkovim Butalam. Slovenci smo Butalci, kar med drugim dokazujemo z vestnim poslušanjem resnic politik, ki so včasih polresnice in nemalokrat laži, je poudaril.

Nepogrešljiv del Veselega tobogana
Kot humorist in voditelj je skoraj štiri desetletja soustvarjal Veseli tobogan ter obiskoval najmlajše poslušalce tako v velikih mestih kot najodročnejših krajih, na Radiu Slovenija oziroma še Ljubljana pa je pripravljal avtorske prispevke v oddajah Prizma optimizma in Vi izbirate, jaz izberem, dobro pa je poznan tudi kot radoživ gost v številnih razvedrilnih oddajah Televizije Slovenija.

Še vedno je zelo dejaven na različnih področjih. V Beli krajini sodeluje pri več projektih, kot so Pasož: Svobodno belokranjsko ozemlje, v okviru katerega obiskovalcem v vasi Jugorje priskrbijo potni list, v katerem zbirajo žige in popuste, predstava na Osnovni šoli Bistra buči, kjer ponazorijo pouk iz prejšnjega stoletja, in Modre police. Ta projekt ponuja police s knjigami, namenjene izmenjavi.

Kot Belokranjec veliko truda vlaga v promocijo Bele krajine, ki bi lahko po njegovem mnenju živela kot oaza, deželica med Gorjanci in Kolpo, kjer bi pridelovali zdravo hrano, človek bi se tam napil zdrave vode in plaval v reki brez strahu, da bo dobil garje.

Če je glede načrtov zelo optimističen, pa je toliko bolj kritičen glede prometnih povezav z Belo krajino. Kot je spomnil, so v Beli krajini železnico dobili že leta 1914, vlak pa še danes vozi z enako hitrostjo kot pred 100 leti.

Podpisal se je pod več kot 1.000 humoresk. Je pisec besedil za zabavno in narodno-zabavno glasbo, dolgoletni sodelavec različnih slovenskih radijskih postaj, voditelj javnih prireditev in radijskih oddaj na nacionalnem radiu, piše pa tudi scenarije za kratkometražne filme.