Ljudje v zahodni razviti družbi čedalje več časa presedimo, v službah smo po večini telesno neaktivni. Rekreacija – fizična dejavnost – postaja (ali je že) pomemben del našega prostega časa. Telesna vadba pozitivno učinkuje tako na zdravje kot počutje, in to velja za vse starostne skupine.

Telesna aktivnost v starosti je pozitivno povezana s kakovostjo posameznikovega življenja. Čeprav seveda še tako velika količina telesne vadbe ne more ustaviti biološkega procesa staranja, redna telesna dejavnost zmanjšuje fiziološke posledice sedečega načina življenja, odloži nastanek ali izboljšuje stanje kroničnih bolezni in drugih, s starostjo povezanih stanj. Redna telesna vadba vpliva tudi na psihosocialni ravni. Dr. Herman Berčič dodaja: "Govorimo o petih segmentih: biološkem, psihološkem in socialnem segmentu, pa še o duševnem in duhovnem."

Večina starejših ljudi in starostnikov želi v starosti kakovostno živeti in se starati počasi. To lahko dosežejo z zmerno telesno vadbo. Priporoča se rekreacija, ki traja vsaj po 30 minut pet dni v tednu. Kakšna vadba je najprimernejša, je seveda odvisno od osebnih preferenc, načelno pa se za starejše najpogosteje svetujejo hitra hoja, plavanje, nordijska hoja, vodna aerobika, kolesarjenje po ravnem ali rahlo navkreber, ples, joga in pilates, vodena vadba, vaje z lastno težo, hoja navkreber, vaje z lahkimi utežmi, intenzivno fizično delo doma ali na vrtu.

Zanimivo je morda tudi dejstvo, da se rekreacija priporoča tudi tistim starejšim, ki se pred upokojitvijo niso ukvarjali s športom. Po načelu nikoli ni prepozno se torej ni narobe lotiti vadbe niti v srebrnih letih.

Berčič pri več kot osemdesetih letih vsak dan na primer začne s 30-minutno vadbo za moč, gibljivost, ravnotežje in vzdržljivost. Pravi, da z vadbo ohranja tako telesne kot umske sposobnosti.

Na splošno velja, da ima vadba otipljive pozitivne učinke. Redna fizična aktivnost lahko pomembno pripomore k temu, da starejši čim dlje ohranjajo svojo mobilnost in sposobnost samostojno skrbeti zase. Vadba pomembno vpliva na dobro počutje, zmanjšuje raven stresa in tudi izboljša kakovost spanca. Zelo pomembna pozitivna posledica rekreacije je tudi zmanjšanje možnosti poškodb in krepitev imunskega sistema. Z vadbo se lahko zmanjša tudi verjetnost pojava diabetesa in visokega krvnega tlaka, predvsem pa nevarnost pojava kardiovaskularnih bolezni. Rekreacija je primerna tudi za kronične bolnike, saj lahko blaži simptome bolezni. Ne nazadnje je ključnega pomena za ohranjanje primerne telesne teže.

Zato Berčič poziva k uravnoteženi, zmerni in redni rekreaciji tudi v starejših letih. Ena od možnosti redne vadbe je vključitev v Šolo zdravja, ki jo bomo v oddaji tudi predstavili; kako vitalni so lahko starejši tudi pri 80 letih, pa bomo spoznali v zgodbi Franca Pirca, ki se je med drugim zaljubil v za starejše nekoliko nenavaden šport: rolkanje.