Ljudje najrazličnejših kultur se ob posebnih priložnostih in praznikih obdarujejo.

Prav verjetno so se obdarovali že ljudje v prazgodovini. In prav verjetno so že takrat darila pomenila pozornost, naklonjenost, hvaležnost, pa tudi veselje in ljubezen. Darila tudi danes utrjujejo kulturno tradicijo in krepijo vezi med prijatelji in družinskimi člani.

Včasih gre samo za majhno pozornost, spet drugič za darilo velikih vrednosti. Takšno je bilo na primer darilo Francije Združenim državam Amerike leta 1884, ko je v dar poslala ogromno bakreno skulpturo – Kip svobode.

Ampak zgodovina obdarovanja se začne že veliko prej. V starem Egiptu je bilo običajno obdarovanje ob kronanju novega faraona. Kronanje je bilo pravzaprav faraonov rojstni dan, saj se je takrat na novo rodil – kot božanstvo. Rojstnodnevno obdarovanje so poznali tudi stari Grki. Verjeli so, da darila in dobre želje odganjajo zle duhove.

Tudi obdarovanje ob koncu leta ni moderna iznajdba. Rimljani so v čast bogu Saturnu konec leta prirejali saturnalije. To je bil priljubljen praznik, ki je trajal več dni, vključeval pa je tudi izmenjavo daril. Zanimivo je morda tudi to, da so imeli sužnji med saturnalijami, sicer samo začasno, enak status kot njihovi lastniki, dobili pa so celo plačilo, ki jim je omogočilo nakup drobnih daril – nekaj podobnega morda, kot je današnja božičnica.

Božič po navadi povezujemo s svetopisemsko zgodbo o svetih treh kraljih, ki z darovi pozdravijo Jezusovo rojstvo. Gre za zgodbo, ki je nadomestila starejše običaje, bodisi rimske saturnalije bodisi še starejše praznovanje zimskega solsticija. Vsekakor gre za dolgo tradicijo, ki jo poleg krščanstva poznajo tudi druge religije. Obdarovanje ob koncu leta je del obredja tudi med judovsko hanuko ali hindujskim panča ganapatijem.

Danes božično praznovanje z obdarovanjem po svetu poteka različno. Božič praznujejo tudi tisti, ki niso kristjani ali sploh niso verni. Tudi na Japonskem, kjer je manj kot odstotek prebivalstva kristjanov, si za božič izmenjajo darila. Na Kitajskem, kjer božič prav tako nima religijske osnove, je običajno darilo lepo zavito jabolko – jabolko je namreč simbol za mir in srečo. V Portoriku pa otroci pod posteljami nastavljajo nogavice, polne trave. Naslednji dan so nogavice napolnjene s sladkarijami, ki so jih pustili trije modreci, travo pa so, seveda, pojedle kamele.

Morda nekoliko manj domišljijske praznike, pa vendar zelo prijetne in tople, vsako leto pripravijo v domovih starejših po Sloveniji. V oddaji Ah, ta leta smo gostili Sandro Pavše iz Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Pravi, da sta za njihove stanovalce najpomembnejše darilo bližina in toplina svojcev.

Božič je sicer postal tudi ekonomska sila. Po javnomnenjski raziskavi vsako leto vsaj 10 % Evropejcev vzame posojilo, da lahko nakupi vsa božična darila.

Žal pa obstaja tudi del prebivalcev Evrope in Slovenije, ki si božičnih daril kratko malo ne morejo privoščiti. To vrzel poskušajo zapolniti dobrodelne neprofitne akcije, kot je Božiček za en dan, ki deluje že deset let, letos pa so zbrali in razdelili kar 14.500 daril za socialno ogrožene otroke, mladostnike in starostnike. Pobudnica Savina Goličnik pravi: "Čeprav bi si želeli, da je daril vsako leto manj, pa vsak, ki pripravi darilo, podari tudi nekaj sebe."

Če podarimo sebe, je to seveda zastonj in je morda misel, ki bi jo veljalo (večkrat) upoštevati v prihajajočem letu.