Sodobni življenjski slog, hiter tempo vsakdana in drugi dejavniki tveganja se namreč najbolj odražajo na zdravju našega srca. Tako zdravniki v zadnjih letih opažajo vse mlajše bolnike, ki imajo velike težave z delovanjem srca, vse pogostejši so tudi infarkti.

Glavni dejavniki tveganja za bolezni srca so starost, spol, povišan krvni tlak, holesterol, telesna masa, stres, kajenje in sladkorna bolezen.

Stres - sodobna bolezen, ki je morda ne jemljemo dovolj resno
Stres, ki ga povzročata preobremenjenost in intenzivna čustva (tako negativna kot pozitivna), je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja, še posebej pri ženskah. V Radencih so tako za celotno letošnje leto v ospredje postavili varovanje srca pri ženskah.

Na temo dejavnikov tveganja in pravilnega prepoznavanja morebitnih začetnih težav s srcem smo opravili intervju z dr. Andrejem Vugrincem, dr. med., specialistom kardiografije, vaskularne in interne medicine.

Je nekoliko slabše srce značilnost starejših ljudi ali ne?
V zadnjih desetletjih so srčno-žilna obolenja prevzela primat v umrljivosti v zahodnem svetu. Pojav je gotovo kompleksen, zanimiv tudi za sociološke in ekonomske analize, z medicinskega vidika pa gre za vse večjo izpostavljenost posameznikov dejavnikom tveganja za razvoj ateroskleroze. Tu mislimo predvsem na hiter, stresen način življenja s premalo počitka in gibanja, hitro prehrano, debelostjo in kajenjem. Zbolevajo vse mlajši ljudje, v zadnjih desetletjih opažamo tudi vse več mladih žensk, ki doživijo srčni infarkt, čeprav so sicer v rodni dobi dokaj dobro zaščitene z visoko ravnjo estrogenov. Porast zbolevnosti pri ženskah pripisujemo predvsem bolj stresnemu življenju in kajenju. Seveda ima pomembno vlogo pri naraščanju števila omenjenih bolezni tudi napredek medicine. Življenjska doba se je v dvajsetem stoletju izjemno podaljšala, s staranjem pa prihajajo vedno bolj do izraza degenerativne spremembe na obtočilih. V medicini radi rečemo, da je človek star toliko, kolikor je staro njegovo ožilje.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja?
Klasični dejavniki tveganja so starost, spol (moški, a v zadnjem času opažamo porast srčno-žilnih obolenj pri ženskah), arterijska hipertenzija, povišane serumske maščobe, povečana telesna masa, telesna neaktivnost, stres, kajenje in sladkorna bolezen.

Koliko so srčno-žilna obolenja odvisna od dednosti?
V zadnjih desetletjih nam silovit razvoj znanosti čedalje natančneje pojasnjuje vplive dednosti na naše psihofizične lastnosti. Gotovo s sabo na svet prinesemo v obliki dednega zapisa tudi določena tveganja za srčno-žilne bolezni, na primer kakšna bo hitrost sinteze holesterola v naših jetrih in kakšna bodo razmerja med različnimi frakcijami. V določeni meri je od našega dednega zapisa odvisno tudi to, kako bomo nagnjeni k slabim prehranskim navadam in posledično debelosti ali razvadam, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola. Kljub vsemu pa menim, da človek lahko v veliki meri zavestno obvladuje večino teh tveganj in da je neprimerno skoraj nihilistično sklicevanje samo na dednost, predvsem kadar gre za razvade. Z zdravim življenjskim slogom in disciplino lahko živimo zdravo in tveganja bistveno zmanjšamo.

Kako in zakaj je stres tako velik dejavnik tveganja?
Vsi poznamo pojem stres, prisoten je v našem vsakdanu ob neljubih dogodkih, kot so vsakdanje obremenitve, pritisk časovnih rokov, neprijazni vozniki, slaba volja v družinskem okolju ... Čeprav veliko govorimo o stresu, je njegova fiziološka plat mnogim neznanka – stres je namreč neizživet adrenalin. V funkcioniranju živali ima koristno vlogo, saj jim pomaga pri dveh osnovnih načinih preživetja: begu in boju. Žival se mora boriti ali zbežati, zato je koristno, da je kratek čas hitrejša, pozornejša in močnejša, kar pomeni hitro srčno akcijo, višji krvni tlak, večjo pozornost, vznemirjenost. V živalskem svetu to stanje ostane kratko, adrenalin, ki ga ožilju pošlje nadledvična žleza, se porabi in žival lahko nato počiva. Drugače je pri ljudeh, ki po principu 'boj ali beg' ne moremo delovati, saj delujemo po človeških družbenih normah in zakonih. Popolne sprostitve ne dosežemo, zato smo napeti, z napetim mišičjem, hitrejšim srčnim utripom, previsokim krvnim tlakom, mnogi se zatečejo v različne odvisnosti oziroma razvade.

Kakšno vlogo ima sprostitev?
Poleg tega, da je neprijeten, je stres eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek kardio-vaskularnih bolezni. Prištevamo ga med osem glavnih dejavnikov tveganja, ima pa to dobro lastnost, da nanj lahko do neke mere vplivamo oziroma ga lahko obvladamo.

Priporočamo rekreacijo, druženje s prijatelji, poslušanje glasbe, masažo, kar koli, kar nas sprošča. Starostniki morajo telesno aktivnost prilagoditi (kot tudi vsi drugi) svojim sposobnostim in omejitvam. Nekdo, ki je bil vse življenje športno aktiven in je zdrav ali dobro obvladuje svoje bolezni, se lahko odloči tudi za ekstremen fizični napor, na primer maraton ali triatlon. Seveda je takih starostnikov malo. Večino omejujejo ortopedski problemi, na primer bolečine v velikih sklepih spodnjih okončin. Pomembno je, da je starostniku gibanje v užitek, da ga občuti kot prijetno obremenitev brez bolečin. Zanje je še toliko pomembneje, da opravijo občasne preventivne preglede in imajo dobro pod nadzorom morebitne kronične bolezni. Svetujemo jim predvsem gibanje, ki ne obremenjuje preveč lokomotornega aparata, na primer hojo, plavanje in kolesarjenje. Predvsem pa naj velja za vse, ne samo za starostnike, da je treba pregnati strahove, se veseliti vsakega dneva posebej in uživati življenje.

Kaj še pomaga? Veliko je teh nasvetov!
Zaradi tempa življenja pogosto preveč delamo, premalo spimo, se premalo sproščamo. Zato je priporočljivo, da človek nekajkrat letno zapusti domače okolje in odide tja, kjer se lahko popolnoma sprosti in poskuša povsem pozabiti vsakodnevne obremenitve. Mnogim vrvež, vročina in gneča na cestah niso v veselje, zato vedno več ljudi prihaja v slovenska naravna zdravilišča. Ta že dolgo niso več namenjena zgolj starejšim, temveč se povečuje obisk aktivnih posameznikov srednjih let, ki na različnih področjih vsakodnevno premagujejo težka bremena stresa. Bistveno je, da se posameznik sprosti in prepusti zdraviliškemu osebju, ki vsakemu gostu sestavi protistresni program po njegovi meri. Pri morebitni ogroženosti pa ponujamo diagnostične postopke in ustrezno terapijo.