V noči na nedeljo bo Alpe od severa dosegla izrazita hladna fronta. Polarni zrak bo v nedeljo preplavil tudi naše kraje in nad Slovenijo predvidoma vztrajal vse do sredine prihodnjega tedna. Foto: Goran Rovan
V noči na nedeljo bo Alpe od severa dosegla izrazita hladna fronta. Polarni zrak bo v nedeljo preplavil tudi naše kraje in nad Slovenijo predvidoma vztrajal vse do sredine prihodnjega tedna. Foto: Goran Rovan

Do sobote bo vreme večinoma sončno, temperature pa se bodo gibale od 18 do okoli 20 °C, v nedeljo pa bo Slovenijo dosegel mrzel zrak, ki bo prišel iznad Skandinavije in Baltika. "Ob samem prehodu te hladne fronte ne bo skoraj nič padavin, morda kje kakšna kaplja dežja in nobenega snega," je v jutranjem pogovoru za Val 202 dejal dežurni vremenoslovec na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič.

Vremenska napoved

Natančnejšo vremensko napoved lahko preverite tukaj.

V nedeljo se bo potem kar hitro znova jasnilo, a dnevne temperature bodo dobrih 10 °C nižje kot v soboto. Že v nedeljo bo po napovedih Arsa vremenski občutek v gorah zimski, po nižinah pa se bodo temperature gibale med 5 in 10 °C. Najnižjo temperaturo v nižinskih predelih države vremenoslovci pričakujejo v dneh med ponedeljkom in četrtkom.

Ob mrzlih jutrih znova ogroženo sadno drevje

Ob tem na Arsu opozarjajo na nevarnost pozebe. Jutranje temperature bodo namreč v ponedeljek in torek malo pod 0, nato pa med 0 in 5 °C. "Ponedeljkovo in torkovo jutro bi lahko ponekod prineslo tudi negativne jutranje temperature, tako da bo predvsem v notranjosti Slovenije nevarnost pozebe," je ob tem dejal Gregorčič. "Na Primorskem bo sicer še nekaj burje in tam, dokler se ta burja ne bo povsem polegla, ne bo tako mrzlo," je še dodal vremenoslovec.

Letošnji vegetacijski razvoj je bil sicer zaradi obilice toplega vremena februarja in marca pospešen za od 10 do 14 dni. Fenološke faze so se ob tem razvijale hitreje, kar je povečalo tveganje za pozebo. Kritične temperature za sadno drevje se ob polnem cvetenju po navedbah Arsa gibajo okoli –2 °C, nekatere vrste, denimo marelice, ki so v Vipavski dolini in slovenski Istri že v začetnih fazah razvoja plodov, drugod po državi pa končujejo cvetenje, pa lahko prizadene že –0,5 °C.