Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotka prvič presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Foto: BoBo
Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotka prvič presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Foto: BoBo

Zavod za gozdove Slovenije ob svetovnem dnevu Zemlje tradicionalno organizira vodenje po 14 izbranih gozdnih učnih poteh po Sloveniji. Te so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva v Sloveniji.

Osrednjo prireditev zavod v sodelovanju z Občino Radeče, KTRC Radeče, Osnovno šolo Radeče in drugimi partnerji organizira na Učni poti SAVUS v Radečah. Ob 9. uri bodo zbrane najprej nagovorili predstavniki gozdarskih institucij in lokalne skupnosti, nato pa bo sledil voden sprehod po učni poti.

Dan bodo zaznamovali tudi v Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v sodelovanju z Mrežo festivalov Jadranske regije. V Cankarjevem domu zvečer organizirajo posebno projekcijo ekološkega dokumentarca TerraForma, ogled pa bo za obiskovalce brezplačen. Projekciji bo sledil pogovor z biologom in biokemikom Tomom Turkom.

Še prej bodo opoldne v Parku Sveta Evrope razdelili tisoč litrov komposta, ki so ga prejeli od javnega podjetja Voka Snaga, so sporočili iz Cankarjevega doma. Obiskovalci si bodo lahko ob dnevu Zemlje ogledali tudi čebelje panje na strehi ustanove.

Ljubljanske mlekarne bodo svetovni dan Zemlje zaznamovale z okoljskim projektom, ki razbremenjuje slovenske avtoceste. Kot so sporočili, zabojnike z mlečnimi izdelki preusmerjajo z avtocest na železnice, s čimer po lastnih izračunih zagotavljajo prihranek do 10 ton emisij ogljikovega dioksida mesečno. "Do konca 2025 bo 80 odstotkov zabojnikov potovalo do Luke Koper z vlakom – do okolja prijazneje in z občutno manjšim ogljičnim odtisom," so zapisali v podjetju.

Polovica energije iz uvoza

S ciljem potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030 se ob svetovnem dnevu Zemlje vrstijo tudi pozivi k prehodu na obnovljive vire energije. V Sloveniji po podatkih statističnega urada skoraj polovico potreb po energiji pokrijemo z uvozom.

Leta 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 odstotkov) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (21 odstotkov).

Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotka prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.