Buče so gojili že pred 15.000 leti, piše botanik Heinz Brucher, za prehrano pa so jih imela že indijanska ljudstva v Ameriki. Uporabljali so jih tudi kot posode za shranjevanje vode, vina, hrane in tobaka. Iz ovalnih plodov so izdelovali celo glasbene inštrumente. Taoisti pa menijo, da uživanje buč celo podaljšuje življenje. Posebno mesto so jim namenili tudi Grki, ki so bili prepričani, da izvirajo iz Indije.

V 18. stoletju so prišle buče tudi v naš prostor, vendar so bile namenjene bolj za krmo prašičev kot prehrano ljudi. Z lagenarijami ali vodnjačami pa so kmetje pretakali vino iz sodov. V posušenih bučah so shranjevali žito, začimbe in semena. Največ so jih pridelovali v 19. stoletju na Štajerskem, nato so se površine z bučami vse do leta 1980 zmanjševale, potem pa je zanimanje znova naraslo, tako da jih danes največ pridelajo v SV Sloveniji.

Največ pridelamo lubenic
Bučevke štejejo znotraj družine približno 118 rodov in 825 vrst. Najbolj se razrastejo v deževnih gozdnih območjih Južne Amerike in na travnatih in grmovnatih predelih Afrike. V toplejših predelih Afrike, Avstralije, Azije in Amerike pa so lahko tudi plevel, saj se pojavljajo ob cestah, železniških progah, povzročajo težave v nasadih bombaža, sladkornega trsa in arašidov, piše Ruth Podgornik Reš v knjigi o bučah.

Pogosto so v bučah tudi grenke snovi, ki se pri nekaterih rastlinah nahajajo v vseh delih rastline, kar je obramba pred insekti in različnimi rastlinojedci. Nekatere bučevke uporabljajo tudi v zdravilne namene. Kumare, melone in lubenice pridelujejo po vsem svetu in so tudi najpogosteje uporabljajo v kulinariki.

V preteklosti so buče uporabljali tudi za zdravljenje
V Srednji in Južni Ameriki so jih uporabljali v zdravilstvu, in sicer so na obolelo mesto polagali ogrete bučne liste. Opekline in rane pa so blažili tako, da so korenine zmečkali v kašo, pozneje so na podoben način uporabljali tudi bučno meso in plodove. Maji in Azteki so jih uporabljali v prehrani in zdravilstvu, saj so z bučnimi semeni odpravljali črevesne zajedavce. Že v prvem stoletju so vedeli, da na primer sveže bučno meso ustavlja bruhanje pri nosečnicah. V 17. stol. pa so bile znane kot zdravilo za odpravljanje obolenj ledvic in mehurja.

Zdravilne lastnosti buč
Cenjene so tudi v ljudskem zdravilstvu, saj iz naribanega bučnega mesa pripravite obloge za otekle in utrujene noge. Blagodejno delujejo tudi na pekoče krčne žile in ture. Obkladki iz bučnih semen so učinkoviti pri zvinih, oteklinah, udarninah in podplutbah. Pri glavobolih, bolečinah v hrbtu, pri vnetih in bolečih mišicah, napenjanju in revmatskih obolenjih pa priporočajo masaže z bučnim oljem. Z njim lahko natrete tudi razpokano in hrapavo kožo na rokah in nogah.

Bučno meso vsebuje 90 odstotkov vode, beljakovine, ogljikove hidrate, minerale in mikroelemente, med katerimi je največ kalija, poleg železa, fosforja, magnezija idr. Buče so podobno kot jagode in beluši diuretik, zato pomagajo pri izločanju seča, odpravljanju ledvičnih kamnov, zaprtju, hemoroidih in vnetju črevesja ter krepijo imunski sistem. Priporočljivo je, da vsak dan zaužijete eno do dve jedilni žlici bučnih semen, ki jih lahko pomešate med druge oreške.

Uporaba v kozmetiki
Visoka vsebnost kalija čisti kožo. V kremo za telo in obraz ter šampon za lase kapnite eno do dve kaplji bučnega olja, občasno pa si vzemite čas in si pripravite oblogo za obraz iz zmletih bučnih semen, jogurta, skute ali smetane. Za krepitev nohtov pripravite olje iz dveh žlic bučnega olja, dodajte žlico ricinusovega in sojinega ter ga vtirajte enkrat tedensko, piše Ruth Podgornik Reš.

Jesenska dekoracija
Buče in bučke različnih oblik in velikosti so v zadnjih letih zelo priljubljeno dekorativno sredstvo. Postavite jih lahko na okenske police ali pred vhodna vrata, na vozove, med rastline, vključite še druge jesenske plodove, kot so koruza, kostanj, šipek, orehi, jabolka, skratka, vzamete lahko vse, kar si zamislite in vidite. Kakšno bučo lahko tudi izdolbete in izrežete vesele, žalostne ali šaljive obraze. Ravno tako lahko v tem času obiščete kakšno razstavo buč, sejem ali pa le pokukate na sosedov vrt in dobite kakšno idejo za naslednje leto.

Vsekakor pa lahko buče pripravite na različne načine za malico, glavno jed ali sladico. V knjigah in na spletu boste našli recepte za pripravo bučnih pirejev, zavitkov, juh, namazov, štrukljev, bučnega cvrtja, pice, rižote, različna peciva, celo sladoled, skratka, tudi tu imate kar nekaj možnosti, kaj vse lahko naredite iz njih v kuhinji. Na koncu pa lahko z bučnim napitkom še nazdravite.