Običajno se po stiku alergena na koži pojavijo bolezenska žarišča v obliki rdečkastih lis, ki jih zdravijo z mazili. Obolijo lahko ljudje vseh starostnih skupin, vendar se pogosteje pojavlja pri ženskah.

Vzroki za razvoj bolezni
Alergijski kontaktni dermatitis je ena izmed najpogostejših kožnih bolezni, ki ga povzročajo različne snovi, med drugim tudi kemikalije, ki se nahajajo v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, kovine, iz katerih izdelujejo nakit, in alergeni v barvah za začasne tetovaže.
»Ugotavljamo, da je največji delež bolnikov, ki ima kontaktni alergijski ekcem, alergičnih na nikelj. Na drugem mestu so dišavne spojine, ki jih najdemo kot sestavine parfumov v različnih kozmetičnih proizvodih«, je povedal Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Tudi uporaba kozmetike je v zadnjih 50 letih bistveno večja kot v preteklosti, ko je kozmetiko uporabljalo predvsem plemstvo in bogati ljudje. Zaradi vse večje potrošnje je tudi alergij na kozmetične alergene vse več. Na Dermatovenerološki kliniki so s študijo ugotovili, da je kontaktne alergije na dišavne spojine skoraj dvakrat toliko, kot je je bilo pred dvema desetletjema, je povedal Lunder, ki med alergene uvršča tudi krom.

"V zadnjih letih opažamo zelo hude alergijske reakcije na para-fenilendiamin, ki je prisoten v barvah za lase. Pogosto je za razvoj tovrstne alergije krivo tudi prehodno tetoviranje kože s t. i. črno kano. Temu barvilu včasih ilegalno dodajajo para-fenilendiamin, da je barva temnejša in se hitreje razvije. S tem se kožo senzibilizira in lahko se razvije zelo huda ekcemska reakcija na lasišču, ko si taka oseba prvič barva lase. V nekaj primerih smo bili prisiljeni bolnike zaradi hude reakcije celo hospitalizirati."

Simptomi alergijskega dermatitisa
Pogosto nastanejo na koži močno srbeče rdečkaste lise, ki jim sledi pojav drobnih mehurčkov, napolnjenih s prozorno tekočino, ki popokajo. Koža se na tistih mestih rosi, zatem se pojavijo mozoljem podobne izbokline, ki srbijo. Če vnetje traja dalj časa, se lahko spremenijo v večje vnetne plošče, ki se začnejo na površini luščiti.

Znaki in simptomi alergijskega dermatitisa ponavadi izbruhnejo ob drugem stiku kože s kritično snovjo. Pri akutnem ekcemu se to lahko zgodi tudi čez noč. »Nekdo lahko ostane na določeno snov alergičen več let ali tudi desetletja, zato govorimo o kroničnem dogajanju. Bolezenske spremembe na koži pa lahko ob pogostem izpostavljanju postanejo kronična žarišča,« je pojasnil Lunder. »Ko stik kože s snovjo, na katero je oseba preobčutljiva, popolnoma prekinemo, se tudi kronična žarišča v nekaj tednih brez zdravil popolnoma odpravijo. Spremembe na koži ne nastanejo takoj, ampak po navadi šele po nekaj urah, večinoma pa celo po nekaj dnevih od trenutka izpostavitve.«

Postavitev diagnoze
Pogosto je bolezenska slika precej tipična, pogosto se pojavi na koži na rokah in obrazu. Če bolnika pregleda dermatolog, v večini primerov lahko že s pogledom stanja na koži ugotovi diagnozo. Nato zdravnik pacienta napoti na kožni test. "To je povsem neboleča preiskava, ki jo izvedemo dermatologi na ta način, da na zdravo kožo na hrbtu s posebnimi obliži nanesemo različne osumljene snovi. Te vzorce pustimo prilepljene na koži dva dni. nato se bolnik vrne, da odčitamo reakcije. Tako ugotovimo, na katere snovi je ta človek alergičen," je pojasnil Lunder.

V hujših primerih pa zdravniki bolniku predpišemo zdravila, s katerimi pospešimo umirjanje vnetja. To so po navadi mazila in kreme, ki vsebujejo protivnetne učinkovine. Že po nekaj dneh do tednih se ponavadi odpravijo vneta dogajanja. Alergenu se je najbolje izogniti, saj če bi se bolniki še naprej izpostavljali, bi se bolezen ponavljala, saj bi imela dolgotrajna raba teh zdravil lahko stranske učinke.

Z gostom se je pogovarjal Iztok Konc. Oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi.