V primeru težav s trgovci se lahko po dodatne informacije obrnete na tržni inšpektorat, kjer opozarjajo, da veljajo drugačna pravila pri spletni prodaji ali prodaji od vrat do vrat kot v prodajalnah, kjer blago vidite.

V primeru napake vam morajo blago zamenjati, popraviti ali vrniti kupnino
Če kupite proizvod v običajni prodajalni in ga želite zamenjati, čeprav je z njim vse v redu, te možnosti in pravice nimate, je v oddaji Svetovalni servis pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič. Dolžnost trgovca ni, da vam ugodi, čeprav gre tu tudi za njegovo poslovno odločitev, ali bo izdelek zamenjal ali ne. Se pa trgovci zavedajo, da je težko najti kupca, zato jim v večini primerov ugodijo. "Nekateri trgovci se odločajo, da je to mogoče, če gre za nakup daril, nekateri dajejo tudi t. i. darilne račune. Če pa je z blagom nekaj narobe, ima potrošnik možnost, da v dveh mesecih od ugotovitve napake oziroma dve leti od nakupa zahteva od trgovca, da mu blago popravi ali zamenja, vrne ali zniža kupnino," je povedala Grličeva.

Zunajsodno reševanje sporov med kupcem in potrošnikom
"Alternativno reševanje sporov med kupcem in prodajalcem je novost, na katero smo na tržnem inšpektoratu vrsto let opozarjali ministrstvo za gospodarstvo, da bi tudi slovenska zakonodaja morala sprejeti to uredbo, ki velja v Evropi." V primeru zapletov s trgovci se potrošniki zdaj pogosto obrnejo na tržni inšpektorat, da bi jim pomagali pri reševanju težav.

Običajno potrošnik trdi, da proizvod nima vseh lastnosti za rabo, trgovec pa, da je z izdelkom vse v redu. Tu gre za spor o napaki in tržni inšpektorat nima pristojnosti, da bi lahko z odločbo naložil trgovcu, da sprejme zahtevo potrošnika. Tako mu preostane le sodna pot, ki je pogosto draga, dolga in zapletena. Vmesno pot predstavlja alternativno reševanje sporov med obema strankama, se pravi mediacija, ko skušata podjetje in potrošnik najti rešitev, s katero bosta oba zadovoljna.

Spore bodo reševali mediatorji skupaj s potrošniki in podjetjem
Mediator ne more biti kdor koli, ampak mora biti priglašen. Seznam vodi ministrstvo za gospodarstvo, podjetja pa bodo morala na spletnih straneh navesti, katerega alternativnega reševalca sporov upoštevajo. Če tovrstnega načina reševanja sporov ne priznavajo, bodo o tem morala ravno tako obvestiti kupce na spletni strani. Tako da bodo tudi potrošniki videli, ali bodo lahko v primeru morebitnih zapletov izkoristili možnost alternativnega reševanja sporov. Direktiva o alternativnem reševanju sporov bo začela veljati po 15. maju.

V zadnjih letih je vse več agresivne poslovne prakse
To je prodaja od vrat, pri kateri naj bodo previdni predvsem starejši. Pogosto se zgodi, da ravno njih trgovci prepričajo, da kupijo njihove proizvode in jih plačajo po bistveno višji ceni, kot je vrednost blaga. "Ker gre za prodajo zunaj poslovnih prostorov, veljajo tu enake določbe kot pri internetni povezavi. Potrošniki imajo v tem primeru pravico, da se lahko brez razloga v 14 dneh premislijo in proizvod brez posledic vrnejo," pojasni Grličeva.

Problem je, da starejši ne poznajo te pravice ali jim je nerodno povedati mlajšim članom družine, kaj se je zgodilo. Po sklenitvi pogodbe morajo zneske redno odplačevati in po pretečenem roku tudi na tržnem inšpektoratu ne morejo več pomagati. Lahko pa dobi podjetje do 3000 evrov kazni, če uporablja agresivno poslovno prakso, na spletni strani tržnega inšpektorata pa objavijo naziv podjetja, zato da opozorijo potrošnike.