Posledica tega je, da pride pogosto do nezaželenega razmnoževanja, čeprav naj bi po zakonu vsak lastnik živali to preprečil. Najučinkovitejši metodi sta sterilizacija samic in kastracija samcev, saj se bo le tako zmanjšalo število prostoživečih živali v okolju.

Največ je prostoživečih mačk, ki imajo lahko mladiče večkrat na leto, zato so nekatere občine namenile del sredstev iz proračuna tudi v ta namen. Pri psih so nenadzorovano razmnoževanju zamejili tudi s čipi in vpisom v centralni register psov, je pojasnila doktorica veterinarske medicine Iris Selan. Med leti 2007 in 2008, ko je bila Selanova vodja zavetišča za živali v Gmajnicah, so v okviru projekta sterilizirali in kastrirali okrog 1500 mačk in s tem bistveno zmanjšali število nezaželenih mladičev. Selanova opaža, da je še vedno večji problem na podeželju kot v mestih, kjer lastniki ne poskrbijo za zmanjšanje razmnoževanja mačk.

V Sloveniji mora vsaka občina sodelovati z enim izmed zavetišč, ki naj bi poskrbelo predvsem za populacijo mačk. V tujini imajo to področje v nekaterih državah dobro urejeno, saj mačke ujamejo, poskrbijo za sterilizacijo oziroma kastracijo, jih označijo ter vrnejo nazaj v okolje. »Tudi pri nas smo se lotili tega načina označevanja, zato ima vsaka muca, ki je bila veterinarsko pregledana, označeno konico ušesa, da je ne lovimo dvakrat.« Eden izmed razlogov, da je pri nas še vedno veliko mačk v okolju, naj bi bil visok strošek posega, ki ga nekateri ne zmorejo plačati. Veterinarji zato pogosto organizirajo akcije, tako da znižajo cene in se odzove čim več ljudi.

Sterilizacija poteka tako, da samicam odstranijo jajčnike, ob patoloških spremembah tudi rodila, samcem pa testise. »Žival skušamo tudi zdravstveno zaščititi, tako da ne gre samo za preprečevanje neželenih potomcev in rojstev, ampak tudi za reševanje zdravstvenega problema«, je pojasnila Selanova. Na voljo je tudi kemična kastracija/sterilizacija, ki je učinkovita, dokler žival prejema sredstva v obliki tablet, injekcij in hormonov v obliki čipa, ki ga vstavimo pod kožo. »Vemo pa, da ima vsaka kemija določen spekter stranskih učinkov, zato se ji raje izognite.«

Pogosto lastnike pri sterilizaciji skrbi, da se bo žival zredila, vendar jo mi kot lastniki hranimo, zato moramo kontrolirati tudi njeno težo in prekomeren apetit. Nekatere skrbi, da bo manj aktivna, kar je odvisno od karakterja živali, saj so ene bolj živahne druge manj. Pri zelo majhnem odstotku se sicer lahko pojavi inkontinenca, vendar je to bolj pri starejših živali, ko je zaradi hormonov mišica mehurja šibkejša. Stranski učinki sterilizacije so res majhni, čeprav se jih ljudje bojijo, je povedala Selanova. »Menim, da je potreben trezen razmislek, če ne želite imeti mladičev, zagotovo pa je smiselno razmisliti o sterilizaciji tudi zaradi zdravstvenega vidika.«

Kastracijo oziroma sterilizacijo priporočajo veterinarji pred prvo gonitvijo, se pravi v obdobju pred spolno zrelostjo. Le pri večjih pasmah je smiselno počakati, da se telesno dokončno razvijejo, in opraviti poseg tudi po spolni dozorelosti živali.

V oddaji Svetovalni servis je Selanova spregovorila tudi o negi pasjih in mačjih mladičev, ki jih je potrebno razglistiti oziroma dati sredstva proti notranjim zajedavcem ter do ponavljati na dva tedna do šestega oziroma osmega tedna. Zatem sledi prvo cepljenje. Pasje mladiče morate čipirati in vpisati v register psov ter poskrbeti za potni list. Zaradi lažje socializacije naj bi mladiče oddali novim lastnikom med osmim in desetim tednom.

Oddajo Svetovalni servis, v kateri se je gostjo pogovarjala Andreja Gradišar, lahko poslušate na: https://radioprvi.rtvslo.si/2017/04/svetovalni-servis-396/.