Po statističnih podatkih se spomladi in v času prvomajskih praznikov število požarov in posredovanj v naravnem okolju poveča, vendar ne toliko zaradi kurjenja kresov, ampak spomladanskega čiščenja okoli domov. Na to vpliva tudi vreme, saj so za ta čas značilna sušna obdobja in deževna, letos celo sneg, kar vpliva tudi na kurjenje v naravi. Po navadi si v slabem vremenu pomagajo z visokovnetljivimi snovmi, zato so pogoste poškodbe, žal pa so tudi smrtne žrtve.

Največ kresov je še vedno v domačem okolju, medtem ko morajo organizatorji kres kot javno prireditev, ki jo obišče več kot 3.000 ljudi, prijaviti na upravno enoto in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V teh primerih vam bodo predlagali tudi požarno stražo. "Večina kresov pa še vedno poteka po vaseh, ko se zberejo sosedje, in ti kresovi niso prijavljeni, zato pa toliko bolj problematični, ker nimajo vnaprej določenih varnostnih ukrepov," je povedal Felkar.

Pogosto ljudje poskrbijo za druženje, pozabijo pa na varnost. Teh kresov ni treba prijaviti na upravno enoto, je pa priporočljivo, da pokličite na 112 na regijski center za obveščanje, ki zbere podatke o kresovanjih oziroma kurjenju v naravi, oziroma o tem obvestite najbližjo gasilsko enoto. Prav tako je priporočljivo javiti domače kurjenje v naravi po spomladanskem čiščenju na center za obveščanje ali vsaj lokalni gasilski enoti.

"Naravni material pogosto vlago vpija, poleg tega na kresove pogosto naložijo palete, vejevje, ki je ostalo od spomladanskega čiščenja, zato takega kresa ni preprosto zakuriti. Zdaj pa sta bila še deževje in sneg. Ljudje v teh primerih uporabljajo različne dodatke, da tak kres hitreje zagori, kar je nevarno," opozarja Felkar. Najpogosteje uporabijo bencin, ki je hlapljiv, hlapi bencina so težji od zraka, zato se nabirajo spodaj, česar nekateri ne vedo, zato so ob prižiganju kresov pogoste opekline in trajne poškodbe.

Prvomajski kresovi so pogosto povod za čiščenje doma, kar pomeni, da se na kresovih najdejo tudi različni odpadki. Dovoljeno je kuriti izključno naravne materiale, vse drugo je prepovedano, se pravi plastika, stiropor, avtomobilske pnevmatike idr. "Nevarno je tudi z okoljskega vidika, ker se sproščajo različni strupeni plini, ki lahko škodijo tudi ljudem, ki so v okolici. Poleg vsega to pomeni drugačno izgorevanje in večjo možnost širjenja požara."

V povezavi z izbiro lokacije kurišča se morate ravnati po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. "Ko se ljudje lotijo priprave kresa, je pogosto varnost na zadnjem mestu. Kurišče mora biti vsaj 100 m od gozdne površine, okoli kurišča mora biti meter popolnoma očiščenega prostora, da s tem preprečimo širjenje požara, ki bi lahko prešel v nenadzorovan požar," je poudaril Felkar. Zaradi razmočenega terena bodite pazljivi tudi zaradi padcev, ki so mogoči ob tem vremenu.

Ob kurjenju je dobro imeti ob sebi tudi nekaj pripomočkov, da morebitni manjši požar že sami ustavite. To je lahko vedro vode, metla, lopata, s katero namečete zemljo ali pesek. Ko pogori, morate kurišče ustrezno zavarovati in ga dokončno ohladiti.

Več o kurjenju v naravi v oddaji Svetovalni servis.

B. L.