Kdaj pa bi morali svoje znanje obnoviti? Martin Miklavc iz Združenja šol vožnje Slovenije se zavzema za vseživljenjsko učenje.

Več o prometni varnosti je povedal v pogovoru s Sašo Krajncem.

Ena izmed študij o usposobljenosti voznikov je pokazala, da se sposobnosti voznikov z višanjem starosti slabšajo. Bi voznikom, starim 60 in 70 let, priporočili, da obnovijo svoje znanje?
Starejši vozniki vsekakor zaradi starosti izgubljajo recimo kakovost zaradi zdravstvenega stanja, včasih zaradi psihofizičnih sposobnosti, velikokrat tudi zaradi zelo malo prevoženih kilometrov. Vse to vpliva na prometno varnost, zato starejšim, če sami čutijo to potrebo, v šolah vožnje omogočamo kondicijske ure, ne samo za starejše, ampak tudi za mlajše - za tiste, ki niso toliko vešči, ki niso toliko vozili, za njih naredimo programe, s katerimi dobijo neke spretnosti, dobijo nekaj teoretičnega znanja in po našem vedenju so usposobljeni zopet za varno vožnjo.

Po vaši izjavi sodeč se strinjate s pozivom tistih, ki pravijo, da bi bilo smotrno, da svoje znanje vožnje in usposobljenost skozi leta obnavljamo. Pri kateri starosti bi se moralo to obnavljanje samih veščin začeti?
Sam se zavzemam za koncept vseživljenjskega učenja, ki se začne z malčki, se nadaljuje potem v osnovni šoli s kolesarskimi izpiti, najstniki opravijo vozniški izpit, potem pa z izkušenostjo tako rekoč pozabimo, si tveganje v prometu razlagamo po svoje, si nastavljamo različne ravni vse tja do pozne starosti. Bilo bi zelo dobro, da bi že v delovnem času, v delovnem okolju opravili permanentno usposabljanje, kot ga poznamo v drugih vrstah: recimo požarna varnost vsakih nekaj let. Lahko bi nekaj teoretičnega znanja prenesli tudi na to polje, da bi dobili sprotno sveže informacije, tako o novostih prometne zakonodaje, o novostih tehnike, novostih vozil ...

Kako so razmere urejene zdaj, ali je zmotno prepričanje, da preventivni programi, programi za mlade voznike, obstajajo, za nekoliko starejše pa ne. Ali to drži?
Ne bi rekel, da za starejše programov ni. En pomemben program izvaja agencija za varnost prometa - to je program Sožitje, ki ga izvaja skupaj z društvi upokojencev, s strokovnjaki prometne stroke, policijo, pa tudi z zdravstvenimi delavci. V šolah vožnje pa stalno izvajamo tudi kondicijske programe, ki so namenjeni tistim, ki to potrebujejo. Ne moremo reči, da starost sama po sebi pomeni tudi nevarnost v prometu. Vsi vemo, da bo pri vsakem izmed nas prišel dan, ko bomo odložili vozniško dovoljenje. Po drugi strani pa, če znamo poskrbeti za psihofizično kondicijo, če znamo poskrbeti v okviru družine tudi za prometno varnost, usposabljanje tudi starejših s pomočjo mlajših, bomo lahko vsekakor dosegli ustrezno mobilnost starejših udeležencev, ki bodo prav tako varni kot vsi v prometu.

Da ne bomo kazali s prstom le na različne starostne skupine, kakšni smo po vašem prepričanju slovenski vozniki - varni, nevarni?
Moja ocena je, da se slovenski vozniki ne razlikujemo veliko od voznikov v drugih okoljih, je pa res, da se je prometna kultura v zadnjem času dvignila tudi zaradi raznoraznih akcij civilne družbe, na drugi strani lahko z veseljem ugotavljamo, da kljub občasnim, težkim nesrečam na naših cestah, prometna varnost raste. Prepričan sem, da prometno varnost lahko v prihodnosti še izboljšamo, da bomo lahko mladi in stari, vsi, ki smo na cesti, imeli kakovostno bivanje na tem metričnem prostoru, v katerem živimo.