Na prvo sem že pozabila, pri drugem še nisem. Pa vendar vem, kako nujno je jesti korenje vseh vrst in barv. O korenju smo podrobno govorili v oddaji Dobro jutro, ko smo se vanjo vključevali z Ljubljanske tržnice. V pripravah na oddajo sem ugotovila, da nekateri poznajo kar 40 različnih vrst korenja, ki se razlikujejo v podrobnostih, predvsem v barvnih niansah.

Žal tolikšne raznolikosti pri nas še ne premoremo, imamo pa že ekološke učne kmetije, dve taki smo gostili na tržnici, in sicer Ekološko učno kmetija Pr'Miškar iz Šmartnega pri Litiji in Zeliščno učno kmetijo Pr'Janez, prav tako iz Šmartnega pri Litiji.

Najprej smo se posvetili vprašanju, zakaj je korenje tako koristno za naše telo?
Če najprej pogledamo v rosna leta: pri dojenčkih, ki jih začenjamo postopno navajati na navadno hrano poleg materinega mleka, je korenje zelo pomembno, ker krepi odpornost proti infekcijam, spodbuja telesni razvoj, vid in delovanje razvijajočih se možganov. Med šolarji nekaj let pozneje korenje v veliki meri izboljša otrokovo miselno odzivnost na svet okrog sebe in znanje, ki ga pridobiva.

V tej luči so zanimive izkušnje, ki so si jih pridobili na Norveškem. Že davnega leta 1929 so med šolarji v glavnem mestu Oslu uvedli otroški zajtrk, ki je obvezno vseboval tudi korenje. Vsak večer so mame namočile ovsene kosmiče v mleko, zjutraj so dodale méd in nariban korenček, vse skupaj malce pogrele in to so otroci to popili oziroma pojedli. Tak zajtrk je šolarju povečal moč, nahranil možgane, okrepil vid in povečal odpornost v težkih zimskih razmerah.

Kaj v korenju tako koristi?
Pomaga veliko sestavin. Pri svežem korenju pomagajo vitamini, čeprav korenje tudi vitamine, ki se izgubijo s toplotno obdelavo, in sicer B1, B2, B5, B6, B7 ter vitamina C, E, pa tudi vitaminia D in A, ki s toploto ne razpadeta. Zelo veliko je mineralov: kalij, kalcij, natrij, železo, bor, silicij, mangan...; nekaj je topnih in netopnih vlaknin, sladkorjev, aminokislin, med njimi je tudi glutamin za dobro delovanje možganov. želodca in črevesje..., za rast in uravnavanje kislinsko - bazičnega razmerja. Za vse ljudi, ki jih muči zgaga, je korenčkov sok naravnost zdravilen, saj vsrkava odvečno želodčno kislino, odpravlja zgago.., pomaga bolnim na črevesju in želodcu; (nasvet: zanje je jed iz 500 gr korenja, ki ga skuhamo v kašo, pretlačimo in dodamo liter goste mesne juhe iz govejega repa.)

Kaj pa, če korenje skuhamo?
Če korenje skuhamo, dobimo več antioksidativnih karotenoidnih snovi. Tu velja omeni raziskavo, ki so jih izvedli med 1.300 starostniki v Kansasu v ZDA. Ugotovili so, da: se je z vsaj enim obrokom korenčkov na dan zmanjšala nevarnost srčnih obolenj za 60 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki karotenoidov niso uživali. Učinkovitost so pripisali dokarinu, ta širi žile in koristi pri arteriosklerozi in stenokardiji. za 20 odstotkov se je zmanjšala nevarnost za raka na dojkah pri ženskah po menopavzi; za odstotkov se je zmanjšala nevarnost pojave raka na prostati, sečnem mehurju, materničnem vratu, črevesju, grlu in požiralniku; obrok z različnimi karotenoidi spodbuja delovanje inzulina in posredno izboljšuje uravnavanje količine sladkorja v krvi; karotenoidi, zlasti betakaroten, pri starostnikih skrbijo za dober vid pri nočnem gledanju ter odločno preprečujejo nastanek sive mrene in degeneracijo rumene pege.

Barvne različice korenja se med seboj še najbolj razlikujejo po vsebnosti različnih vrst antioksidantov, lahko bi rekli po drugačnih kombinacijah in razmerju med različnimi karotenoidi, flavonoidi in vitamini. V splošnem velja, bolj kot so intenzivne rdeče oranžne barve, več imajo vsega, tudi več betakarotena, iz katerega telo sintetizira vitamin A. No, nekatere sorte so bolj sladke, druge imajo manj vlaknin, tretje so bolj hrustljave. Toda vse brez izjeme so bogate z vitamini in rudninskimi snovmi oziroma minerali. Za vse tudi velja, da je največ koristnih snovi tik pod kožico, zato korenja ni dobro lupiti.

Poleg alfa in beta karotena, zeaksantina in luteina, kot morda najpomembnejših karotenoidov, ima korenje tudi veliko drugih antioksidantov. Med njimi so hidroksicinaminske kisline (kofeinska, kumarinska in ferulinska kislina), antocianidini (cianidini, malvidini) in seveda vitamin C. Med novejšimi raziskavami so odkrili tudi poliacetilene, zlasti falkarinol in falkarindiol, oba preprečujeta rast rakavih celic debelega črevesja.

Smela je trditev, da bi se pogostnost raka zmanjšala na polovico, če bi zaužili samo samo po en korenček na dan. Pomembno je, da so v korenju številni in različni karotenoidi, nikakor ne en sam. Še tako velika količina enega samega ne zaleže toliko kot številni v sledovih in sinergija med njimi. Nekaj karotenoidov se spremeni v vitamin A. Pomnimo pa, da sintetična oblika vitamina A ne zaleže. Sladkorni bolniki bi morali vedeti: če jedo samo rdeč korenček, ta hitro dvigne krvni sladkor, raznobarvni koreni pa ne, marveč spodbudijo delovanje inzulina in uravnajo količino sladkorja v krvi. Za boljši vid ni samo betakaroten, marveč tudi drugi karotenoidi, ki pomagajo ščititi pred nastankom siv mrene in pred degeneracijo rumene pege v mrežnici.

Več nasvetov lahko preberete na spletni strani oddaje Dobro jutro z nasveti.