Najpogosteje povzroča hrup promet, mestni vrvež, gradbišča, gostinski lokali, v poletnem času tudi prireditve in zabave na prostem. Včasih vas ščiti zakonodaja, v nekaterih primerih pa lahko težave rešite sami z dobro komunikacijo in v dobro medsosedskih odnosov. Peter Močnik se je v radijski oddaji Svetovalni servis pogovarjal z Lilijano Kuhelj z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor ter Simonom Slokanom, vodjo oddelka za Javni red in mir v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave.

Zaznavanje hrupa je subjektivne narave
"Hrup je po zakonodaji vsak zvok, ki moti človeka, in na kakršen koli način vpliva na ljudi. Moramo reči, da je pravzaprav to izredno subjektivne narave, ne glede na to, da so lahko jakosti decibelov enake. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa definira različne vire hrupa, in sicer cestni ter železniški promet, pristanišča, skladišča in druge odprte površine za pretovor blaga. Potem so še parkirišča, letališča in naprave iz proizvodne, kmetijske in storitvene dejavnosti ter drugo, mednje prištevamo tudi gradbišča, ki obratujejo zunaj. Zelo problematično pa je v zadnjem času delovanje gostinskih in zabaviščnih lokalov, še posebej v poletnem času," je pojasnila Lilijana Kuhelj z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor.

Pri obnovi in gradnji novih objektov je včasih potrebna le dobra organizacija
"Pred nekaj dnevni smo dali v javno obravnavo spremembo uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, predvsem zaradi obratovanja gradbišč. Sprememba zakona iz leta 2013 je namreč upravljavcem gradbišč odvzela možnost za začasno pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev okolja s hrupom," je povedala Kuhljeva. To so skušali urediti z določbo vmesnih kazalcev oziroma ravni hrupa med infrastrukturnimi viri, za katere veljajo mejne vrednosti, in samimi mejnimi vrednostmi.

Gradbišča naj bi obratovala med tednom, medtem ko ob sobotah in nedeljah ne, če so v bližini stanovanjski prostori oziroma stavbe z varovanimi prostori. "Slovenci smo pogosto nestrpni, ko na primer sosedje obnavljajo stanovanje. Dejstvo pa je, da brez hrupa ne moremo ničesar narediti. Ljudje se moramo zavedati, da vsi živimo v hišah in objektih, ki jih je bilo treba nekoč zgraditi. Ni prav, da se ljudje pritožujemo, ko že živimo v svojem stanovanju, v neposredni bližini pa gradijo stanovanjski objekt. Izvajalci del pa morajo gradnjo prilagoditi do tiste mere, ki je še mogoča. Marsikaj se lahko uredi z dobro organizacijo," je poudarila Kuhljeva.

Pogosto se ljudje pritožujejo zaradi hrupa v gostinskih lokalih. Prijave zaradi motenj javnega reda in miru prejemajo tudi na policiji. Pogosto dobijo prijave, ki izhajajo iz gostinskih lokalov in stanovanj, ko sosedje na različne načine povzročajo hrup, na primer s poslušanjem glasne glasbe. "Tudi mi poudarjamo, da gre vedno za subjektivne okoliščine posameznika, zato vsako zgodbo in dogodek ocenjujemo posebej," je povedal Simon Slokan, vodja oddelka za Javni red in mir v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave.

To področje ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki določa, kaj lahko posameznik dela in česa ne sme, da ne vstopa v naše pravice in s tem krši mir oziroma počitek. Pred prijavo se pogovorite s sosedom. Ni prijetno, če vas za dobro jutro zbudi oglašanje živali ali zvok kosilnice, vendar Slokan predlaga, da se pred prijavo na policijo ali inšpekcijo osebno zglasite pri sosedih. Pogosto se ljudje pritožujejo tudi zaradi pasjega laježa, vendar morate v tem primeru poklicati pristojno inšpekcijo, v tem primeru veterinarsko upravo, ki bo ugotovila, če ima žival morda zdravstvene težave.

"Prepričan sem, da bi pogoste medsosedske spore lahko bolje rešili s pogovorom kot prek policije ali celo sodnih postopkov. Zakon o varstvu javnega reda in miru piše o motenju nočnega miru med 22. in 6. uro zjutraj, kjer ne smemo z glasbo, radijskimi in televizijskimi sprejemniki povzročati hrupa, o kosilnicah in drugem orodju, ki ga ljudje uporabljajo čez dan, pa ne govori ničesar. Tako lahko policisti sankcioniramo samo zaradi kršitev nočnega reda in miru," je pojasnil Slokan.

Gasilske veselice, koncerti in druge prireditve na prostem
Prireditev v poletnem času je vse več, vendar mora organizator že ob prijavi prireditve na policijski postaji in upravni enoti pridobiti in priložiti tudi soglasje lokalne skupnosti, ki govori o mejnih vrednostih hrupa, ki bodo nastale v okviru prireditve. Upravna enota presoja vse dejavnosti v okviru prireditve in tudi določi, kaj je dovoljeno oziroma čemu se morajo izogniti. Dejstvo je, da brez soglasja lokalne skupnosti organizator prireditve ne more izvesti, je pojasnil Slokan.

Pravzaprav je glasnost glasbe še vedno lahko percepcija posameznika, saj običajno meritve, ki so jih naredili, niso presegale mejnih vrednosti. Z uporabo radijskega in televizijskega sprejemnika ali drugega akustičnega aparata/naprave ali glasbila ne smete ob nobeni uri motiti miru in počitka, saj lahko v tem primeru policisti v okviru zakona izrečejo globo. Tega ne morejo storiti, če pride do anonimne prijave, zato se morate v tem primeru izpostaviti in jasno povedati, katera dejavnost vas moti.

http://radioprvi.rtvslo.si/2016/06/svetovalni-servis- 205/