Če imajo vremenski preroki prav, bo vreme v prihodnjih tednih primerno za "štihanje" in gnojenje vrta, kamor bomo lahko že posejali oziroma posadili prvo zelenjavo.

Priprava vrtnih tal s prekopavanjem

Obračanje zemlje z lopato je splošno uveljavljena praksa obdelave in priprave tal na setev in sejanje vrtnin. Prekopavanje izboljša sestavo vrhnjega sloja prsti in odvodnjavanje ter spravi na površje hranilne snovi iz spodnjih slojev. Tako spodbuja delovanje deževnikov in bakterij. T .i. lopatanje tudi odkrije škodljivce, ki se skrivajo v prsti.

Najprimernejši čas za to opravilo je jesen ali zgodnja zima iz dveh razlogov. Prvič, v tleh v tem času ni pridelkov, tako da je prekopavanje lažje. Drugič, zimski mraz razbije večje grude, ki ostanejo po takšnem prekopavanju, v drobno prst, primerno za saditev v naslednji sezoni. Če zamudimo z jesensko oziroma zimsko pripravo gredic, lahko to storimo tudi zgodaj spomladi, in sicer takoj, ko tla niso več zmrznjena.

Ne obdelujemo mokre zemlje, da ne pokvarimo njene strukture, zračnosti in rahlosti, niti se tega ne lotimo, kadar je presuha, saj tedaj postane preveč prhka. Idealnih tal ni treba vsako leto obračati z lopato, ker imajo že samo gojenje, ki zahteva npr. izkopavanje korenin ali gomoljev, in druge vrste obdelovanja podobne učinke. Vsake tri ali pet let je dobro opraviti dvojno prekopavanje, saj tako preprečimo, da bi pod zgornjim slojem nastala trda podlaga. V letih, ko nam ni treba vihteti lopate, z vkopavanjem zelenega gnoja (rastlin, ki jih posejemo predvsem za izboljšanje tal) obogatimo prst s hranilnimi snovmi, tako da ohrani dovolj humusa tudi za naslednjo sezono. Z vsakoletnim dodajanjem organskih gnojil, najboljši je kompost, pa tla seveda tudi obdelujemo.

Čeprav s prekopavanjem vrtička prezračimo, zrahljamo in nahranimo tla z ustreznimi hranilnimi dodatki, z obračanjem zemlje posežemo tudi v naravno oblikovane prsti in življenje v njih. Vrtna tla so polna večjih in manjših organizmov, ki zasedajo prostor na določeni globini. Ko tla prekopljemo in obrnemo z lopato, se njihov svet poruši, saj se plasti premešajo.

Gnojenje
Zelenjava porabi za rast in razvoj veliko hranil, zato je pomembno, da oskrbimo prst z organskimi in mineralnimi snovmi, s čimer uravnavamo delež humusa in rudninskih delcev v tleh. Predvsem humus, organska sestavina prsti, ki vsebuje razpadajoče rastlinske in živalske snovi, je bistvena za zdravje prsti. Tla lahko obogatimo s sodobnimi organskimi gnojili z dodatkom mineralnih mešanic, hlevskim gnojem ali pa uporabimo kompost z domačega vrta.

Tovarniško pridelane mineralne mešanice moramo obvezno kombinirati z organskimi gnojili, vendar ne sočasno, ampak v časovnem razmiku od dva do tri tedne. Spomladi s svežim hlevskim gnojem ne gnojimo, čas za to je jeseni. Takrat ga potrosimo po površini gredic, če so tla lahka, ali vdelamo v težja tla, nato pa spomladi plitko zadelamo. Ob spomladanski pripravi tal lahko uporabimo samo dobro uležan hlevski gnoj, ki ga natrosimo okrog 8 cm visoko, kar velja tudi za kompost.

Različne vrste zelenjave potrebujejo različne vrste hranilnih snovi, tako da se ravnotežje teh snovi sčasoma poruši: nekaterih je premalo, drugih pa preveč. Prav zato je pomembno opravilo kolobarjenje, za katerega je značilno, da rastline nikoli ne posadimo na isto mesto kot prejšnje leto. Če se se odločimo za triletno kolobarjenje, intenzivneje gnojimo tretjino gredic, kjer bodo uspevale najzahtevnejše vrtnine, druge gredice pa gnojimo malo ali sploh ne, saj bodo zadostovala hranila, ki so ostala v tleh od gnojenja iz prejšnjih let.

Napotki za sejanje/setev
Tako, vrtiček je pripravljen. Da pa bomo lahko čez nekaj mesecev uživali v pridelku, je treba posejati semena. Če uporabljamo toplo gredo (predvsem ob slabem vremenu), jo postavimo nekaj dni ali en teden prej, preden začnemo sejati, da se tla dovolj segrejejo. V toplem dnevu jo odkrijemo, populimo plevel, ki se je morebiti razbohotil, in zemljo vnovič poravnamo z grabljami, vendar je ne prekopavamo. S ponovnim obračanjem bi morebitna semena plevela spravili bliže površja zemlje in bi zato hitreje vzkalila. Označimo si posamezne predele, v katere bomo sejali. Pregrade med njimi naj bodo vsaj za zalivalni rob dvignjene nad površino zemlje, s čimer bomo preprečili, da se semena ne bodo že med prvim zalivanjem pomešala med seboj.

Posejane grede ponovno pokrijemo s stekli, kamor lahko dodamo še slamo in deske. Zaščito odstranimo le v toplem opoldanskem soncu. Stekel ne odkrivajmo, dokler rastline ne vzkalijo. Svoj zeleni ponos zalivajmo po potrebi, tako da bo zemlja ves čas vlažna.

Kaj sadimo in sejemo v marcu?

Že zelo zgodaj lahko presajamo kapusnice (zgodnja repa, redkvica, rukola) in solatnice (berivka in listnata solata). Marec je v toplejših krajih primeren čas za setev graha, boba, špinače, spomladanskega česna in čebulčka. Vse te rastline lahko prenašajo temperaturo zemlje pod 10°C. Korenček, peteršilj in krompir pridejo na vrsto šele pozneje – konec marca.

Naslednje vrste zelenjave so primerne za sejanje v saditvene posodice:

- brstični ohrovt (zgodnje sorte, ki dozorijo septembra),

- čebula iz semen (hranite jih pri temperaturi 10-12°C; ne pustite, da se segrejejo na več kot 15°C),

- poletno zelje,

- zelena,

- zgodnja cvetača.

Vrtiček v malem si lahko ustvarimo tudi na primerni okenski polici v hiši, če posadimo v plitve lončke (premer 7,5 cm) paradižnik, papriko, jajčevce in kumare za rastlinjak.