"Na svoji poti kroženja v naravi voda raztaplja in sprejema številne snovi ter mikroorganizme, ki morajo biti v takih koncentracijah, da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi," je pojasnila Ivanka Gale z NIJZ. Pravilnik o pitni vodi določa, da ima za oskrbo prednost voda, za katero priprava ni potrebna. Kadar pa je to potrebno, morajo zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti izvajati pripravo vode.

Pri intenzivni vadbi ob visoki temperaturi lahko izgubite tudi do en liter vode na uro
"S pitno vodo nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo iz telesa in tako preprečujemo dehidracijo. Voda ima v telesu pomembno vlogo, in sicer pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi iz telesa, nahaja se v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva. Dejansko je telo vreča vode, v kateri neprestano potekajo življenjski procesi v celični ali izvencelični tekočini," je pojasnila Galetova.

Telo izgublja vodo preko kože z znojenjem, preko ledvic z urinom, preko pljuč z izdihanim zrakom in preko črevesja z iztrebki. Pri normalni aktivnosti lahko izgubimo z znojem do en liter vode dnevno, medtem ko pri enourni intenzivni vadbi ali pri visoki zunanji temperaturi izgubimo več kot liter vode na uro. Zato ne podcenjujte izločanja tekočine z znojenjem tudi pri bolezni, saj so velike izgube tekočine možne tudi pri driski ali bruhanju, opozarja Galetova.

Voda v Sloveniji je pitna, zato po ustekleničeni posezite izjemoma
Poleg pitne vode zakonodaja določa še naravno mineralno vodo, izvirsko in namizno vodo, vključno s seznamom sestavin, ki so lahko naravno prisotne (npr.: anioni, kationi, elementi v sledovih) in njihove najvišje mejne vrednosti, ki v primeru, da so presežene, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ter druge pogoje (Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi). Voda iz pipe v Sloveniji je praviloma pitna, zato po ustekleničeni posezite le na izletih in potovanjih oziroma takrat, ko nimate druge izbire.

V malih vodovodih pride najpogosteje do fekalnega onesnaženja vode
Približno 100.000 prebivalcev se oskrbuje iz malih vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo 50‒500 ljudi. V prejšnjih letih je bilo iz teh vodovodov več vzorcev neskladnih, v zadnjih le 5 odstotkov, najpogosteje zaradi fekalnega onesnaženja pitne vode (prisotnost E. coli). To so manjši vodovodi, od katerih so nekateri brez ustreznega upravljanja, ki imajo lahko površinsko vodo, h kateri prištevamo z zdravstvenega vidika tudi kraške vire pitne vode, ki imajo podobne značilnosti kot površinski viri (nizko stopnjo samočiščenja). Tu je bilo v letu 2013 kar 39,1 odstotka vzorcev neskladnih zaradi fekalne onesnaženosti.

S podobnimi težavami se lahko srečujejo tudi veliki vodovodi na kraškem območju, zato morajo imeti vsi, ki imajo površinski vodi podobne vodne vire, striktno pripravo vode. Vsak upravljavec se sam odloči, katere vrste priprave vode bo izbral glede na značilnosti surove vode, ki jo črpa.

"Nekateri manjši vodovodi nimajo dovolj strokovno usposobljenega osebja in verjetno niti financ. Veliki vodovodi, ki prevzemajo manjše, morajo zagotavljati, da bo priprava vode dosledna. Voda iz vodovodov, ki oskrbujejo 500 in več prebivalcev, je praviloma zdravstveno ustrezna in varna, le redko se najde kakšen primer, kjer ni," je zagotovila Galetova. V nekaterih vodovodih priprava vode ni potrebna. "Imamo pa v Sloveniji še eno posebnost, saj so nekateri viri pitne vode tako čisti, da priprava ni potrebna, na primer na Ljubljanskem polju, od koder se s pitno vodo oskrbuje skoraj cela Ljubljana. Ravno tako je v Mariboru in še ponekod, tako da ocenjujemo, da se približno tretjina prebivalcev oskrbuje s tako kakovostno vodo, da priprava ni potrebna," je pojasnila Galetova.

Skoraj desetina ima samooskrbo z vodo
Približno 9 odstotkov prebivalcev se oskrbuje z lastno pitno vodo ali iz manjših sistemov, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb. Za te vodovode se uradno ne ve, kakšna je kakovost vode, saj podatkov v državni bazi ni, ker se s strani Zdravstvenega inšpektorata nad njimi ne izvaja uradnega nadzora, saj niso vključeni v monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje.

Lokalna skupnost ali upravljavec vas morata obvestiti o kakovosti pitne vode
Nekateri upravljavci manjših vodovodov, ki niso vključeni v monitoring, so toliko ozaveščeni, da sami dajo vodo v laboratorijsko preskušanje. Lokalna skupnost, po navadi občina, je po Pravilniku o pitni vodi odgovorna za obveščanje in dajanje priporočil tudi prebivalcem, ki se oskrbujejo iz manjših vodovodov in niso vključeni v monitoring.

Medtem ko mora druge prebivalce, ki se oskrbujejo iz večjih vodovodov, upravljavec vsaj enkrat letno obvestiti o kakovosti pitne vode, nad katero se izvaja državni monitoring pitne vode. V Sloveniji so bili med leti 1997 in 2013 prijavljeni do trije hidrični izbruhi letno, kjer je bil ocenjen vzrok za nalezljivo bolezen onesnažena pitna voda. V večini izbruhov povzročitelja niso odkrili, pri nekaterih pa je šlo za različne okužbe. Na izbruhe lahko vplivajo meteorološki pojavi (nalivi, taljenje snega), motnje pri pripravi ali distribuciji vode (Vir: NIJZ, 1988‒2013). Ob onesnaženosti vodo prekuhajte Pri mikrobiološki kakovosti je pomembna fekalna onesnaženost, ki se pogosteje pojavlja na manjših vodovodih.

V tem primeru morate vodo za pitje, pripravo hrane, umivanje zob ipd. prekuhavati, dokler se ne ugotovi, da je zdravstveno ustrezna. Vodo pustite vreti tri minute, saj tako uničite patogene bakterije, viruse idr. Vodo pustite v isti posodi, kjer ste jo prekuhali, ter jo hranite v hladilniku. Za pitje jo lahko uporabljate 24 oziroma največ 48 ur, svetujejo na NIJZ. Če je voda motna, pred prekuhavanjem s filtracijo skozi čiste tkanine ali papirnat filter odstranite delce.

Onesnaženost s pesticidi in nitrati
"Pri kemijski onesnaženosti gre za onesnaženost vode s pesticidi in nitrati, kar je vezano tudi na posamezne srednje in velike vodovode. Po navadi se za kemijske parametre odvzame en reprezentativen vzorec na leto, kdaj in kje ga bodo vzeli, je določeno v Programu monitoringa," je pojasnila Galetova. Kar se tiče pesticidov, gre običajno za majhno preseganje, in sicer je mejna vrednost 0,10 mikrograma/l, pri nas so običajno presežene koncentracije v pitni vodi okoli 0,1‒0,2 mikrograma/l, kar je več, so že izjeme. Ta preseganja so po navadi v nizkih koncentracijah in ne pomenijo tveganja za zdravje.

Nitrati so na nekaterih območjih z intenzivnim kmetijstvom, predvsem v SV Sloveniji. Če presegajo mejno vrednost (več kot 50 mg/l), lahko predstavljajo akutno tveganje, podobno kot mikrobiološko onesnaženje, predvsem za dojenčke od 0‒3 mesecev oziroma do šestega meseca starosti. Dobijo medhemoglobinemijo, zato se slabše prenaša kisik po krvi. Vodovodi s preseženimi vrednostmi nitratov morajo nadomeščati pitno vodo za dojenčke do enega leta ter zaradi previdnosti še za doječe in noseče matere. Nitrati so preseženi samo še na nekaj vodovodih v Prekmurju, večji problem so predstavljali pred leti.

Voda iz studenca
Še posebej, ko gremo v hribe ali na daljše pohode, si radi privoščimo hladno vodo iz studenca. "To je na lastno odgovornost, saj ni zagotovila, da je voda v višjih legah res neoporečna. Ne vemo, kako so plasti narejene pod zemljo, niti od kod izvira in ali ima nanjo vpliv še kakšen drug pritok, ki izvira pod zemljo, in ga mi ne vidimo," je pojasnila Galetova.

Tveganje obstaja, ker nikoli ne veš, kakšni so tokovi pod zemljo. Na vodovarstvenem območju so morali narediti določeni vodovodi geološke preizkuse, medtem ko tam, kjer ni analiz, se ne ve, kako in kje se vodovodne žile v zemlji pretakajo. Za izlete, potovanja in hojo v hribe, še posebej, če ste imunsko manj odporni, raje izberite vodo iz plastenke. Dezinfekcija vode s klorom Klor je še vedno najboljše dezinfekcijsko sredstvo in se uporablja v različnih oblikah po večini vodovodov. Bolj kot je voda čista, manj stranskih produktov kloriranja se tvori. Tudi če je voda klorirana po priporočenih koncentracijah, ki so določene za dezinfekcijo pitne vode, so te koncentracije tako nizke, da ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Po priporočilih SZO je dovoljeno uživati vodo z mejno vrednostjo 5 mg klora/L, v Sloveniji je ta vrednost to 0,3‒0,5 mg/L. Večje tveganje za zdravje bi bilo, če vode ne bi klorirali in s tem dezinficirali (razkuževali). Po svetu so že bili primeri, ko so pred desetletji ljudje nasprotovali kloriranju, zato so ga ukinili, vendar je prišlo do več obsežnih epidemij zaradi okužb z onesnaženo vodo. Učinek dezinfekcije je večji, če je voda manj motna, saj dezinfekcijsko sredstvo reagira z drugimi snovmi v vodi in ga tako manj ostane za mikrobe. Če klor reagira z drugimi snovmi v vodi, nastanejo stranski produkti kloriranja, kar lahko povzroča večje tveganje pri pripravi vode.

Če pijete kakovostno vodo, filtrov ne potrebujete
Če imate dobro in kakovostno vodo, kar pomeni, da ni kemijsko in mikrobiološko onesnažena, potem filtrov ne rabite. Stroka meni, da mora vsak vedeti, kakšno vodo upravljavec dobavlja uporabniku. Ta mora svojim uporabnikom tudi svetovati ob morebitni neustreznosti pitne vode v primeru motenj oziroma zaradi neskladnosti zaradi hišnega vodovodnega omrežja, tudi glede nabave hišnih čistilnih naprav, saj za različna onesnaževala obstajajo različni filtri. "Na primer absorpcija skozi aktivno oglje, ki je porozno, luknjičasto in ga lahko uporabimo za odstranjevanje vonja, okusa ter množice organskih snovi, tudi stranske produkte kloriranja, večino pesticidov, radona idr. Voda vsebuje tudi nekatere esencialne snovi, ki jih nujno rabimo in jih dobimo s hrano," je pojasnila Galetova.

"Ko se odločate za razne hišne čistilne naprave pred ali za pipo, morate vedeti, kakšno vodo imate in kateri onesnaževalec želite odstraniti iz vode. Če se že odločite, morate te naprave zelo natančno in dosledno vzdrževati, ker se v biofilmih ali oblogah lahko nabirajo in razmnožujejo določeni patogeni mikroorganizmi, poleg tega se lahko izločajo tudi razne snovi, odvisno od materialov, iz katerih so narejene hišne čistilne naprave," je še opozorila sogovornica.

Tako lahko tvegate dodatno kemijsko in mikrobiološko onesnaženje. Če naprav ne vzdržujete po navodilih proizvajalca oziroma jih ne čistite redno, lahko naredite za zdravje večjo škodo, kot brez naprave.

"Če imate na razpolago ustrezno pitno vodo iz pipe, ni razloga, da bi uživali vodo iz plastenke, saj imamo v Sloveniji v splošnem dobro pitno vodo. Voda iz vodovoda je tudi bolj sveža, ne stoji tako dolgo kot v plastenki in ima manj stika z določenimi materiali, vendar mora biti tudi vodovod (cevovod, oprema, naprave, pipe idr.) iz ustreznih materialov. Ti ob stiku z vodo ne smejo vplivati na skladnost in zdravstveno ustreznost oziroma kakovost pitne vode," je pojasnila Galetova.