Že v antičnem Rimu so ga uporabljali za lajšanje želodčnih in črevesnih težav, v srednjem veku pa ni bilo samostana, ki na zeliščnem vrtu ne bi imel luštreka. Utrujeni popotniki so za poživitev njegove liste polagali v čevlje.

Luštrek zraste do 2,5 metra visoko in cveti od julija do avgusta. Vonj in okus listov spominjata na zeleno in peteršilj, sicer pa lahko uporabite celo rastlino (korenino, steblo, liste in semena). Najpogosteje luštrek uporabljajo kot začimbo za različne vrste juh in dodatek k solatnim prelivom, omakam in sirom. Olupljene korenine lahko vložite v kis ali jih posušite in uporabite kot začimbo.

Poleg tega da je nepogrešljiv v juhah, se odlično ujame s korenovkami, in sicer s korenjem, zeleno in pastinakom. Zdrobljena semena pa lahko dodate v kruh ali potresete po kuhanem krompirju. Kot začimbo ga uporabite pri kuhanju gobovih, krompirjevih in paradižnikovih jedi. Uporablja se kot ojačevalec okusa, zato ga dodajajte v manjših količinah.

Že sveta Hildegarda ga je priporočala ljudem, ki imajo težave z želodcem, in sicer naj ga skupaj s koprivo in koromačem zamesijo v kruh. Uživajte ga tudi pri težavah s spahovanjem, zgago in pri napenjanju, priporočajo avtorice knjige Ščepec rešitve. V ljudskem zdravilstvu so korenine luštreka uporabljali pri težavah z ledvicami in mehurjem. Tudi sodobna medicina je dokazala, da listi luštreka delujejo diuretično. Srčnim bolnikom danes zdravniki predpisujejo diuretike, včasih pa so ljudje uživali pripravke iz luštreka.

Kot kopeli ali v obliki obkladkov pa ga lahko uporabite tudi za rane, ki se slabo celijo, edeme ali nečisto kožo. Poparek semena, listov ali korenine lahko uporabite za lajšanje težav revmatizma. Strokovnjaki korenine luštreka odsvetujejo pri kronični oslabelosti ledvic ali ledvični odpovedi ter nosečnicam.

Posadite ga na sončno ali v polsenčno lego v vlažna ter s hranilnimi snovmi bogata tla. Luštrek morate po nekaj letih prestaviti na dobro pognojen del vrta, saj močno izčrpa zemljo. Vzgojite ga tako, da pozno poleti posejete seme, medtem ko koreninske potaknjence režete spomladi in jeseni. Sušite ga v hladnem in suhem prostoru, sicer bo rastlina izgubila veliko eteričnega olja. Lahko pa ga tudi zamrznete.