Najbolje je, da jo uživate svežo, lahko pa iz nje pripravite marmelado ali celo sadno vino. Uživali so jih že v preteklosti, nato pa jih je nadomestilo drugo sadje in so na njih kar malo pozabili.

V preteklosti so bile cenjen sadež
Nešplje gojijo kot drevesa ali grme in verjetno izvirajo iz nekdanje Perzije ter osrednje Azije. V Evropo so jo prinesli grški trgovci, Rimljani pa so jih sadili po celotnem imperiju ter uporabljali za prehrano. Cenili so jih tudi v srednjem veku, saj je Karel Veliki ukazal, da jih zasadijo po celotnem kraljestvu. Konec srednjega veka pa za nešpljo ni bilo več toliko zanimanja, saj so se bolj razmnožile jablane.

Nešplje bodo razvile polnejši okus, če jih pustite do zrelosti na drevesu
Nešplja je samoplodna sadna vrsta z močnimi temno zelenimi listi, cvetovi pa so podobni jablanovim oziroma kutinovim. Plodovi so okrogli z veliko muho, ki je ostanek čašnih listov, imajo svetlo meso in rjavo lupino. Vsebujejo od tri do pet pečk, izjemoma več. Nekateri pravijo, da okus spominja na datlje. Nešplje tako kot skorš ali jerebika niso takoj užitne, saj vsebujejo preveč čreslovin in malo sladkorja. Plodovi naj ostanejo na drevju čim dlje časa, da razvijejo poln okus.

Obirajte jih v suhem vremenu pozno jeseni, ko se peclji radi ločijo od drevesa. Če ste pobrali nezrele plodove, jih shranite na letvaste pladnje, tako da se ne dotikajo. Peclje namočite v solno raztopino, da preprečite gnitje. Lahko pa jih na drevesu pustite toliko časa, da porjavijo in se zmehčajo. Umedite jih lahko tudi tako, da jih daste v plastično vrečko skupaj z jabolki ali banano. Plodovi ne zdržijo dolgo, zato so primerni le za domačo rabo.
Skladiščite jih lahko le za kratek čas, iz njih pa lahko pripravite marmelado, sok, sadno vino ali jih spečete v gosto kašo, ki jo ponudite k mesu. Po obedu so jih v viktorijanskih časih v Angliji ponudili s portovcem.

Dobro vplivajo na prebavo in delovanje črevesja
V antiki pa so jih uporabljali tudi za lajšanje zdravstvenih težav. Kašasto meso spodbuja prebavo in delovanje črevesja ter pospeši tvorbo in odvajanje seča. Ugodno vplivajo tudi na delovanje jeter in žolča ter znižujejo vročino. Liste in nezrele plodove so včasih uporabljali kot dodatek kopelim, saj osvežijo kožo, nekaterim pa so pomagale tudi pri luskavici.

Posadite jo na sončno stran
Če se odločite za zasaditev, jo posadite na sončno strani in v zavetrje. Pozimi prenese do -20º C, vendar ne smejo nizke temperature trajati dalj časa. Najraje ima vlažno in dobro odcedno prst, sadite pa jo lahko od pozne jeseni do zime. Ko jo boste enkrat posadili in bo začela rasti, je nezahtevno drevo, ki od vas ne bo terjalo posebne pozornosti. Lahko jo vzgojite tudi iz semen, vendar imajo trdo lupino, zato jih za en dan namočite v toplo vodo in potem posejte v lonček ter ga čez zimo pustite zunaj dva do tri mesece.