"Z globoko žalostjo sporočamo, da je umrl naš ustanovitelj Miljenko "Mike" Grgich, sinonim za inovacijo, odličnost in pionirski duh v svetu pridelave vina," so na družbenih omrežjih zapisali na posestvu Grgich Hills Estate.

Ob tem so poudarili., da je Grgicheva dediščina veliko širša od njegovih nagrajenih vin – pomembnejša je njegova predanost trajnostni pridelavi, njegovo mentorstvo mlajšim generacijam vinarjev in odgovornost, ki jo je čutil do svoje hrvaške dediščine.

Miljenko Grgich se je rodil 1. aprila 1923 kot 11. otrok v kmečko družino v vasi Desne v dolini Neretve. Doma so se ukvarjali tudi z vinogradništvom, zato ni presenetljivo, da se je vinu posvetil tudi med študijem na fakulteti za agronomijo v Zagrebu. Po študiju se je odpravil na izpopolnjevanje v Zahodno Nemčijo, pot ga je nato vodila v Kanado in na koncu v ZDA, natančneje v Kalifornijo.

Nekaj časa se je selil od ene do druge vinarne v dolini Napa, nato pa nekaj časa delal v kleti Roberta Mondavija, očeta ameriške vinske industrije. V Minnesoti rojeni potomec italijanskih priseljencev je Grgicha seznanil s takratnima najnovejšo tehnologijo in tehniko pri pridelavi vin, kar je hrvaškemu enologu pomagalo, da je pozneje ustvaril najboljše vino na svetu.

Zaposlitev v kleti Chateau Montelena je tako zanj in za celotno vinorodno regijo pomenila prelomen trenutek. Leta 1976 se je Grgich namreč s chardonnayjem, letnik 1973, udeležil danes slovite slepe degustacije v Parizu. Njegovo vino, pridelano v ZDA, je prepričalo vse (francoske) sodnike in z najvišjo oceno porazilo uveljavljene bele burgundce iz domače vinske pokrajine. O t. i. "šoku v Parizu" je ameriški novinar George M. Taber napisal knjigo Judgment of Paris (Sodba v Parizu), na podlagi katere so leta 2008 posneli tudi film Bottle Shock. Ne v knjigi ne v filmu Grgich na lastno željo sploh ni omenjen.

Leto pozneje je skupaj s partnerjem Austinom Hillsom v Rutherfordu v dolini Napa ustanovil posestvo oz. vinsko klet Grgich Hills, iz katere že desetletja prihajajo najbolj cenjena ameriška vina, ki so jih med drugim srkali ameriški predsedniki od Ronalda Reagana naprej (v Beli hiši so njegova vina prvič postregli leta 1981, ko je Reagana obiskal takratni španski kralj Juan Carlos I.), pa tudi drugi svetovni politični veljaki, kot sta britanska kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Francois Mitterand.

Neštetokrat nagrajeni Grgich je prisegal na biodinamična načela pridelave grozda in vina, brez pesticidov in herbicidov. Vsi vinogradi vinske kleti – skupno se raztezajo na 366 hektarjih – imajo certifikat ekološke pridelave, za vino pa uporabljajo le grozdje iz svojih vinogradov.

Sredi 90. let prejšnjega stoletja je Grgich skupaj s sinom in nečakom pod enakimi načeli zasadil tudi vinograd in ustanovil klet Grgic Vina na hrvaškem polotoku Pelješac, kjer pridelujejo dve sorti: mali plavac (rdeče) in pošip (belo).