Domnevajo, da izvira iz Azije, o čemer pričajo zapisi iz obdobja, ko so gradili Kitajski zid. Za gradnjo so potrebovali veliko delavcev, katerim naj bi kuhali riž in kislo zelje. Prednost je bila v tem, da so ga lahko pripravili na več načinov in vnaprej. Pozitivne lastnosti kislega zelja so verjetno poznali že v tistih časih. V katerem obdobju se je uporaba kislega zelja razširila tudi na druge dežele, ni dokazov.

V antiki so ga uporabljali za prehrano in v zdravilstvu. Grški zdravnik Hipokrat omenja njegovo čistilno in odvajalno delovanje, medtem ko je Pedanij Dioskurid zapisal, da zelje čisti telo od znotraj, zunanje pa celi rane in opekline, za kar so ga uporabljali tudi stari Egipčani.

Jedli so ga tudi Rimljani
Zelje, kis, česen in čebula naj bi bila preizkušena zdravilna sredstva, zato so jih začeli v zdravilstvu uporabljati tudi drugod po Evropi. Nad njimi so bili navdušeni tudi Rimljani. Najprej ga je na jedilnike vnesel nižji sloj, nato višji, zato so imeli tudi bogato zbirko receptov za najrazličnejše jedi iz zelja, lahko preberete v knjigi Jörga Linditscha Kislo zelje in zeljnica. Pozneje so začeli v Evropi pripravljati tudi kislo zelje.

V zgodnjem srednjem veku so zlasti v samostanih preizkušali nove rastline in načine zdravljenja. Zapisali so, da kislo zelje spodbuja prebavo, zdravi razjede in gnojne tvorbe, rane, čisti kri, prežene glavobol in alkoholnega mačka.

Že v preteklosti je bil na jedilniku revnih in bogatih
Sprva je bilo zelje hrana za reveže, zato je veljalo za manjvredno hrano. Sčasoma pa se je uporaba kislega zelja razširila na vse sloje in jedli so ga tako revni kot bogati, čeprav niso poznali toliko načinov priprave kot danes. Zaradi okusa, pridelave in uporabe ter različnih podnebnih značilnosti je na trgu znanih več kot 200 vrst. Največ pa ga pridelajo v Sredozemlju.

Najpogostejša vrsta je belo ali sladko zelje, ki ga pridelujejo v srednji Evropi. Surovo zelje vsebuje veliko mineralnih snovi in vitaminov Njegovo uporabnost je raziskal tudi duhovnik Sebastian Kneipp, ki je pisal o zdravilnih učinkih na prebavo. Njegova nasledniki so potrdili, da sestavine zelja in zelnice resnično delujejo protivnetno. Surovo zelje vsebuje veliko mineralnih snovi, rudnin, primarnih biosnovi in vitaminov, vendar veliko teh snovi izgubi med pogrevanjem.

Predvsem pasterizirano kislo zelje, ki je zaradi podaljšane trajnosti toplotno obdelano. Strokovnjaki svetujejo, da ga kupujete neposredno pri pridelovalcih ali pridelate svojega. V kislem zelju so vitamini A, skupine B, C in K. Od mineralov pa vsebuje kalij, kalcij, natrij, magnezij, fosfor in železo.

Z zelnico in kislim zeljem si lahko pomagate pri različnih zdravstvenih težavah
Če imate težave z izpuščaji in ognojki položite na okuženo kožo obkladek, ki ga prepojite z zelnico. Na ognojek lahko položite tudi sveže kislo zelje, prevežete s krpo in pustite čez noč. Proti nastajanju aken pijte zjutraj na tešče zelnico razredčeno z vodo v razmerju 1:1 ali si s pripravkom umijte obraz. Na kožo lahko položite obloge kislega zelja in nastrganega hrena ali nekoliko potolčene liste zelja. Pri aterosklerozi, sladkorni bolezni in motnjah prebave pijte zelnico, razredčeno z vodo, ki jih lahko dodate še žličko jabolčnega kisa.

Zjutraj in po obrokih pa lahko pojeste dva do tri grižljaje kislega zelja, s čimer dosežete enak učinek. Pri povišanem krvnem tlaku in protinu pijte zelnico, razredčeno z vodo. Pri pikih komarjev, čebel in os uporabite zelnico Kožne izpuščaje in srbečico lahko zdravite tako, da obolela mesta namažete z nerazredčeno zelnico, ki ji lahko dodate jedilno žlico jabolčnega kisa. Pri dermatitisu (vnetju kože) na obolelo mesto položite obkladke z zelnico in obloge zamenjajte večkrat na dan. Za obloge lahko uporabite tudi surovo kislo zelje. Pike komarjev hladite in natrete z zelnico, pri piku čebele ali ose pa si naredite z zelnico prepojen ovoj.

Pri glavobolu lahko uporabite obkladek, prepojen z zelnico, ali potolčene sveže zeljne liste, ki jih položite na čelo, senca ali tilnik in pritrdite z ruto. Zelnica zavira tudi rast rakavih celic, zato priporočajo pitje zelnice trikrat na dan pred obroki. Pri neprijetnem zadahu spirajte usta z mešanico zelnice in jabolčnega kisa ter večkrat na dan prežvečite nekaj kislega zelja. Pri zgagi pijte zelnico, razredčeno z vodo in uživajte presno kislo zelje. Pomaga tudi pri opeklinah, tako da na mesto položite sveže kislo zelje ali potolčen list svežega zelja. Pri zobobolu krpo prepojite z zelnico in položite na boleče mesto, lahko tudi sveže kislo zelje.