Lani se je vseh dogodkov udeležilo več kot 22.000 ljudi na 303 lokacijah. Tudi letos pričakujejo podobno udeležbo, saj dejavnosti potekajo na 310 lokacijah. "Tako kot računalniške delavnice, s katerimi se je vse začelo, želimo tudi ta projekt zapeljati trajnostno. Želimo, da so ljudje dejavni v vseh letnih časih, na nekaterih lokacijah bomo pa poskusili vzpostaviti tedensko vadbo. Naša vizija za prihodnost je, da vključimo tudi invalide, saj vadba za njih v Sloveniji še ni razširjena, česar se bomo lotili v prihodnjem letu."

Organizirajo različne vadbe, ki so prilagojene za posamezne ciljne skupine, tako da se lahko vključi prav vsak obiskovalec. Prav tako lahko udeleženci spoznajo različne športne dejavnosti, ki potekajo pod vodstvom športnih pedagogov in so namenjene tudi tistim z zdravstvenimi težavami.
"Brez gibanja ni preživetja, zato ni nikoli prepozno, da se začnete gibati in zdravo živeti, saj je eden izmed naših najstarejših udeležencev lani dopolnil 99 let. Ljudi želimo informirati o tem, da ne glede na to, kaj počnejo, naj vpeljejo v svoj vsakdanjik tudi gibanje. Združujemo energijo mladih in modrost starejših, to je eden izmed uspešnih modelov, ki smo ga razvili in deluje v praksi," je povedala Ana Pleško, vodja projekta Simbioza Giba. V tednu od 14. do vključno 21. oktobra želijo približati dejaven slog življenja vsem, ne glede na status (brezposelni, upokojenci, mladi …), ki ga imajo v družbi, saj so vsi programi brezplačni.
K športnim dejavnostim želijo pritegniti tudi tiste, ki se za to še niso odločili
V okviru Simbioze šol mladi v lokalnih okoljih že sami povabijo na dogodek tudi starše in stare starše, ki jih pridejo pogledat in so z njimi dejavni. "S tem projektom merimo na vse, tako da so vadbe na terenu prilagojene različnim starostnim skupinam in sposobnostim udeležencev. Na vseh lokacijah izvajajo dejavnosti športni pedagogi in že na prijavnem obrazcu označimo, za koga je vadba primerna. Nekaterih se lahko udeležijo tudi ljudje z zdravstvenimi težavami," je pojasnila Pleškova.
Cilj projekta je spodbujati športne dejavnosti predvsem pri tistih, ki jih ne izvajajo ali za to nimajo priložnosti. V okviru akcije odpirajo različne športne objekte, šole in vrtce za tiste, ki bi radi začeli, nadaljevali nekaj novega ali se preizkusili v čem novem, zato želijo vključiti čim bolj različen spekter dejavnosti. "Sicer je pa naš največji športni objekt narava, kjer je gibanje brezplačno in je potrebna samo volja posameznika. Že z vsakodnevno hojo lahko dosežemo zdrav življenjski slog. Pri ljudeh želimo ozavestiti to, da giba lahko vsak," je poudarila Pleškova. V prihodnosti želijo ljudem prikazati tudi različne dejavnosti, ki jih lahko počnejo v naravi ne glede na letni čas.
Gibanje na delovnem mestu
Poudarja tudi razgibavanje na delovnem mestu, za kar ne porabimo veliko časa. "Dobro je, da po eni uri vstaneš in se malo razgibaš ter sprehodiš, saj si potem bolj produktiven. Gibalne vaje so različne in prilagojene za delovna mesta. Delaš lahko s stolom, mizo, torej pripomočki, ki so na delovnem mestu."
Medgeneracijsko sodelovanje je ključ prihodnosti
"Udeležba na dogodkih po Sloveniji kaže na to, da smo na pravi poti, ter pomeni potrditev in nagrado za nas, ki sodelujemo pri projektu. Medgeneracijsko sodelovanje je ključ prihodnosti, vendar bomo morali na tem področju še veliko narediti, saj smo osma najhitreje starajoča se država na svetu. Delamo z vsemi generacijami, vendar je večji poudarek na ljudeh v tretjem življenjskem obdobju, da ostanejo dejavni in s tem socialno vključeni. Pri otrocih pa želimo vključiti dva vidika, in sicer spodbuditi gibanje in razbiti stereotipe glede staranja. Prav na teh dogodkih tudi oni vidijo, da so starejši ljudje dejavni in začnejo drugače dojemati staranje, kar je pa osnova za dobro medgeneracijsko sodelovanje. Jasno sporočilo je, da si moramo generacije med sabo pomagati in tudi sodelovati, ker bo to večkrat potrebno," je povedala Pleškova.
S projektom so povezali širšo lokalno skupnost
V okviru Simbioze Giba so se povezali različne generacije, lokalna skupnost in partnerji (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Fakulteta za šport UL, Olimpijski komite Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in ministrstvo za zdravje), ki na različne načine sodelujejo v projektu. Pri organizaciji so se vključili zdravstveni domovi, vrtci, šole, društva, domovi za starejše občane, skratka deležniki iz različnih sfer. Po besedah Pleškove so nekateri vzeli ta projekt za svojega in veseli so, da so to prepoznale tudi občine in lokalna skupnost.