V podobno past se lahko ujamemo, ko se odločamo o tem, kateri šport bi bil za nas najprimernejši. Naj izbiramo med takšnimi, ki jih imamo radi, ali med takšnimi, ki nam bolj koristijo? Večinoma izbiramo s čustvi in manj z razumom. Preprost dokaz za to je dejstvo, s katerim lahko razložimo, zakaj se večina ljudi premalo redno giblje. Če izbiraš s čustvi, pogosto pač obsediš doma. Izgovori pa nas opravičujejo pred samim seboj.

Predstavljajte si, da veliko raje smučate kot tečete. Ali je to dovolj dober razlog, da ne tečete radi? Menim, da ne. Prepričan sem, da se veselje ne izključuje in ne tekmuje med seboj. Vprašanje je le, koliko časa namenimo enemu in koliko drugemu. Z veseljem bodimo radodarni, s časom pa ravnajmo preudarno. Zato se vprašajmo: kakšno gibanje nam bolj koristi – bolj ali manj naravno?

Če damo rekreaciji, ki ni le razvedrilo, globlji pomen, ga lahko razberemo kar neposredno iz same sestave te besede. Re-kreacija pomeni ponovno ustvarjanje.

Pri ponovnem ustvarjanju želimo poustvarjati tisto, kar nam v današnjih običajnih življenjskih okoliščinah manjka. Z vidika gibanja nam manjka predvsem njegovih naravnih oblik. Prav pri njih smo namreč deležni naravnejših obremenitev, ki so nam delale družbo skozi milijone let razvoja. Naša telesa jih potrebujejo, da lahko delujejo tako, kot je bilo naravno predvideno. Zato res ni vseeno, kateri šport izberemo za svojo redno rekreacijo. Naravna gibanja morajo imeti prednost pri izbiri.

A kako naj nekomu, ki ne teče rad, pomagam, da bo vzljubil tek? Rešitev je zagotovo v pristopu do teka. Po mojih izkušnjah se je večina ljudi, ki ne tečejo radi, teka lotila na neprijazen način ali pa se ga sploh niso nikoli lotili. Zato mi je v veliko veselje, ko mi nekdo pove, da je s pomočjo prijaznega pristopa začel doživljati tek povsem drugače. Da ga je vzljubil.

Najini otroci so imeli v vrtcu odlično vzgojiteljico, ki je občasno, ko je bilo to na mestu, samozavestno usmerjala tudi starše. Naučila me je pomembnega spoznanja. Ko sem ji razlagal, da bi naš otrok rad nekaj drugače, je pozorno poslušala in potem dejala: "O, kaj vse bo otrok še hotel."

Za gradnjo kakovosti našega življenja je ključno najti načine, kako si priljubiti tisto, kar je pomembno za našo prihodnost, a nam sprva morda ni všeč. Sčasoma sem se tudi jaz v šoli počutil vedno bolj domače in postal povsem uspešen učenec.

Vabim vas, da se pridružite trimesečni brezplačni vadbi uvajanja v tek Gremo na tek, ki jo podpira Mestna občina Ljubljana. Več tu.