Ali sem tekel zato, ker sem bežal pred tem dokončnim dejstvom?

Večji telesni napor, ki ga hoteno izberemo, ima v sebi veliko plasti smislov, ki se jih pogosto niti ne zavedamo prav dobro. A kdor redno teče ali pa počne kaj podobno napornega in njemu ljubega, globoko v sebi čuti, da bi brez tega živel težje, bolj megleno, medlo in površno. Da bi bil bolj razdražljiv in manj v stiku s seboj.

Tekel sem zato, ker sem čutil, da moram nekaj narediti. V svoji koži sem se počutil zelo slabo, izgubljen in prestrašen v tej novi okoliščini odraščajočega fanta, ki je ostal brez očeta, s katerim si je bil zelo blizu. Ko sem tekel na vso moč in vztrajno v klanec sem postopoma čutil, da strah hlapi in pomirjenost raste. Kakšna je biokemična razlaga? Večji telesni napor na naraven način poveča prisotnost endorfinov, endokanabinoidov, serotonina in dopamina v krvi. Ti delujejo kot hormoni in živčni prenašalci: endorfini zmanjšujejo občutenje bolečine, endokanabinoidi prispevajo k sproščenosti in občutku povzdignjenosti, serotonin uravnava razpoloženje, medtem ko dopamin spodbuja občutek zadovoljstva in nagrade. Po končanem naporu se spodbudi tudi parasimpatično živčevje, kar ustvarja občutek pomirjenosti.

Poleg tega nas večji telesni napor, ki od nas terja usmeritev vse naše miselne in telesne energije v njegovo premagovanje, popolnoma posrka vase. Takrat smo zelo tukaj in zdaj in takrat se utesnjujoči strahovi razredčijo. Lažje zadihamo in na težave pogledamo tudi z drugačnih zornih kotov. Ko se oddaljimo od žarišča, lahko na težavo pogledamo bolj celostno.

Vse to lahko mogoče deluje kot beg. A če uporabimo ta beg zato, da v prihodnje zaživimo z jasnejšim pogledom, odgovorneje, preudarneje in bolj pomirjeno, to ni več beg. Takrat nehamo bežati, takrat tečemo z življenjskim tokom. Zato rad rečem, da tečem, da življenje ne teče mimo mene.

Z očetom imam še vedno prijateljski odnos. Čutim, da mi je blizu, da je pomemben del mene. Rad imam očeta v sebi in ga najbolj začutim, ko objamem svoje otroke. Danes vem, da takrat nisem bežal, ampak da mi je tek pomagal sprejeti in napredovati.