Dolgo je veljalo prepričanje, da je visokonaporna vadba dobra za tekmovalne dosežke športnikov, ne pa za zdravje običajnejših odraslih ljudi. Zanje se je še do nedavnega svetovala predvsem zmerna enakomerna neprekinjena vadba in skoraj odsvetovala visokonaporna vadba.

Začetnik visokonaporne vadbe s prekinitvami je bil nemški trener Woldemar Gerschler, ki je že v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja odkrival njene dodane vrednosti. Njegovi tekači so postavljali svetovne rekorde in osvajali olimpijska odličja. Zelo znan po takšnem vadbenem pristopu je bil tudi Emil Zatopek – češka lokomotiva. Od takrat naprej je takšna vadba postala nepogrešljiva sestavina priprav na tekmovalne izzive.

Šele v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so znanstveniki začeli raziskovati morebitne koristi visokonaporne vadbe s prekinitvami tudi z vidika zdravja odraslih običajnih ljudi. Ravno v tistem obdobju sem se izobraževal na Fakulteti za šport in se spominjam, da ta zgodnja odkritja takrat še niso prišla do naših klopi. Vse do leta 2005 je bilo vedenje o morebitnih zdravstvenih koristih še zelo omejeno, objavljenih je bilo do deset raziskav na leto, ki so obravnavale takšen slog vadbe. Potem pa se je začelo zanimanje za visokonaporno vadbo s prekinitvami z vidika krepitve zdravja strmo povečevati. Tako je na primer v zadnjem desetletju vsako leto objavljenih več kot 500 novih raziskav, ki potrjujejo njeno pomembno mesto za krepitev zdravja. Ta vadba je poimenovana tudi visokointenzivna intervalna vadba ali s kratico iz angleščine HIIT (High-intensity interval training) in ima zelo različne pojavne oblike, od kolesarjenja, teka do dvigovanja bremen. Osnova pa je ponavljajoča se izmenjava visokega napora in počitka.

Visoko naporna vadba s prekinitvami se torej ne priporoča le športnikom in ne le zdravim odraslim, ampak tudi starostnikom in celo ljudem s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2, tistim s čezmerno telesno maso, z dihalnimi boleznimi in bolniki z rakom. Seveda pa moramo za njene želene zdravilne krepilne učinke slediti osnovnim pravilom zdrave vadbe, ki vključujejo primernost, postopnost in rednost, kjer seveda upoštevamo zmožnosti in omejitve posameznika.

Z visokonaporno vadbo s prekinitvami dosežemo večje krepilne učinke. Zelo učinkovito se poveča naša zmožnost največje porabe kisika, izboljša se učinkovitost delovanja srca in dihal, izboljša se uravnavanje sladkorja v krvi, deluje na zmanjšanje količine maščob med notranjimi organi v trebušni votlini, zmanjšajo se tudi kronična vnetja. To je torej vadba, ki jo je zelo dobro uporabiti, če le ni utemeljenih zdravstvenih omejitev zanjo.

Zelo sem pomirjen, da moje mladostno ukvarjanje s športom, ki je temeljilo na takšni vadbi, ni bilo v nasprotju z zdravjem. Na odličja, ki sem jih takrat nabral, se je namreč že zdavnaj nabral prah, zdravje pa živimo vsak dan. Danes vsak teden vsaj dvakrat vadim tudi v visokem naporu s prekinitvami. Tečem tako hitro, da mi je po 1 do 5 minutah že tako težko, da je čas za počitek res dragocen. Počitek mi omogoča, da z visokim naporom še nekajkrat ponovim hiter tek. Če seštejem vse minute hitrega teka, jih je veliko več, kot bi jih bil zmožen brez vmesnih prekinitev in tako sem deležen večjega dražljaja, ki me krepi. Dodatno pa je občutek izpolnjenosti po takšni naporni vadbi nenadomestljiv.

Zdaj pa še vabilo na takšno vadbo. V nedeljo, 22. decembra, bomo imeli v okviru priprav na Istrski maraton brezplačno vodeno – intervalno vadbo. Preprosto se pridružite eni od skupin, ki vam je pisana na kožo, in stecite. Več informacij in prijavo najdete tukaj.