V nasprotju z materinstvom je pri očetovstvu včasih nekoliko težje biti povsem prepričan, kdo je kdo. V slovenski javnosti je iz zgodovine športa zelo priznan inženir Stanko Bloudek. Že od leta 1965 vsako leto podeljujejo najvišje državno priznanje na področju športa, ki nosi njegovo ime. Z načrtovanjem mnogih skakalnic v Planici in po svetu tudi sodobna največja smučarska skakalnica nosi ime Bloudkova velikanka. Njegovi dosežki so nedvomno izjemni, pa kljub temu, ali je res "oče slovenskega športa"?

Kaj pa, če je bil že pred njim nekdo drug, ki bi si zaslužil ta laskavi naziv? Kdo je bil dr. Viktor Murnik?

Dr. Viktor Murnik se je rodil leta 1874 v Ljubljani. Kot gibalno izjemno nadarjen fant, se je kot samouk naučil številnih zahtevnih in celo nevarnih telovadnih prvin. Študiral je pravo v Gradcu in se po študiju zaposlil v Ljubljani kot tajnik na Trgovski in obrtni zbornici. Bil je pobudnik za ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani in Ljubljanskega velesejma. Vzporedno z delom pa je življenjske moči posvečal telesni kulturi Slovencev.

Bil je vaditelj, tajnik in starosta Južnega Sokola. Leta 1896 je na njegovo pobudo nastal prvi vaditeljski zbor, kar pomeni začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture pri nas. Bil je tudi založnik, urednik in pisec slovenske revije s področja telesne kulture, imenovane Slovenski Sokol. Leta 1905 je ustanovil prvo panožno zvezo na Slovenskem, kar je slovenskim telovadcem omogočilo nastopanje na svetovnih prvenstvih. S tem je Slovence postavil na mednarodno športno prizorišče.

Leta 1922 je v Ljubljano pripeljal in vodil svetovno prvenstvo v telovadbi, kar je bilo prvo svetovno prvenstvo v kateri koli športni panogi na Slovenskem. Takrat so zgradili lesen stadion za kar 50.000 gledalcev, največji stadion, kdaj koli postavljen na naših tleh. Na olimpijskih igrah 1928 v Amsterdamu so pod njegovim vodstvom telovadci osvojili kar pet olimpijskih odličij.

Dr. Murnik je tudi začetnik telovadnih plesov, ki jih danes poznamo pod imenom aerobika, kjer se usklajeno prepletata glasba in skupinsko gibanje. Močno je spodbujal tudi telesno vzgojo v šolah.

Jasno je tudi utemeljil pomen gibanja odraslih za razvedritev in krepitev. V knjigi Sokolstvo in življenje iz leta 1932 je na primer zapisal:

"Vsak poklic ima slabe strani, škodljive zdravju in moči. Enostransko, pogosto ob sključenem telesu in v slabem zraku opravljano delo industrijskim in obrtnim delavcem prav tako gloda zdravje in moči, kakor dolgotrajno, pogosto tudi sključeno sedenje duševnim delavcem. Neogibno je treba, da se izprijenje preprečuje z redno telovadbo v čistih, dobro zračenih telovadnicah ali, se ve, še bolje na prostem. Tudi utrujenost po enostranskem delu se tukaj odpravlja ali vsaj olajšuje z vsestranskim gibanjem."

Našel sem vzornika. Dr. Viktor Murnik je v bistvu oče marsičesa. Glede na njegovo vlogo v ključnih časih utrjevanja slovenskega naroda bi lahko rekli, da je eden od pradedov izjemnih dosežkov slovenske telesne kulture našega časa, od množičnosti Ljubljanskega maratona naprej.

Pred dnevi so o dr. Viktorju Murniku odprli razstavo v Narodnem muzeju Slovenije. Avtorjem razstave, dr. Ivanu Čuku, mag. Jožetu Podpečniku in Renny Rovšnik, čestitam za zelo prijetno predstavitev izjemnega človeka, ki nam je lahko v navdih.