Abdominalni kirurgi, kot je primarij Miran Rems iz Splošne bolnišnice Jesenice, jih naredijo, kadar pride do zapore v črevesju ali pa je naše črevesje vneto zaradi različnih kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, kot sta Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis. Stomo naredijo tudi pri rakavih obolenjih na prebavilih ali sečilih. Vendar pa Rems opozarja, da se lahko stomi zaradi rakavih obolenj izognemo, če bolezen odkrijejo v začetnih fazah. Zato vse poziva, da se odzovemo povabilu projekta SVIT in oddamo vzorec blata.

Stome na izločilih (kolostoma na debelem črevesu, ileostoma na tankem črevesu in ureostoma na sečilih) so tiste, ki jih poznamo po tem, da morajo ljudje s stomo nositi poseben pripomoček za njeno oskrbo, ki mu po domače pravimo kar vrečka. V Sloveniji je takih več kot 3000 ljudi, a o življenju s stomo vseeno ne vemo veliko, saj ga spremlja stigma. Seveda je stoma velika sprememba na telesu, s katero se je težko sprijazniti, a predsednik Invalidskega društva ILCO Ljubljana poudarja, da je treba nanjo gledati kot na rešiteljico: zaradi nje je še živ.

Da je stoma pravzaprav darilo, razmišlja tudi Ksenija Oblak, ki z njo živi že deset let. A to spoznanje je pri njej zorelo počasi, saj stome pravzaprav sploh ni pričakovala – zdravniki so se za to rešitev odločili med operacijo. Sprva je mislila, da je njeno telo iznakaženo in da zaradi stome ne bo nikoli več čista. Priznava, da ji je pri sprejemanju nove telesne podobe najbolj pomagal mož, ki ji je zagotovil, da se zanj ni nič spremenila. Oskrbe stome se je hitro naučila, preizkusila je tudi več pripomočkov in našla tistega, ki ji najbolj ustreza. Vse dodatne informacije o pripomočkih in pravicah ljudi s stomo je dobila v Invalidskem društvu ILCO, v katerem je spoznala ljudi, ki so na pot življenja s stomo stopili pred njo. Ko si je telesno opomogla, je ugotovila, da je stoma res dar, saj ni več trpela za neznosnimi bolečinami in prebavnimi motnjami, zaradi katerih ni mogla niti na krajši izlet z družino. Zdaj uživa v izletih, plavanju, kegljanju, postala pa je tudi prostovoljka, ki s svojimi izkušnjami pomaga drugim operirancem s stomo.

Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije in posamezne sekcije društev ILCO imajo v svojih vrstah tudi posebej izšolane osebe s stomo – prostovoljce, ki jih lahko pokličete pred operacijo ali po njej. Z njimi se lahko dogovorite tudi za obisk pri vas doma ali v bolnišnici ali pa jih obiščete na sedežu društva. Vse informacije lahko dobite na njihovih spletnih straneh ali pa v bolnišnici zdravstvenemu osebju izrazite željo, da bi se srečali s prostovoljcem.

Kseniji in Zoranu so pri privajanju na življenje s stomo pomagale izkušnje drugih ljudi s stomo, ki sta jih spoznala v društvu. Med njimi je tudi podpredsednica Invalidskega društva ILCO Ljubljana in dolgoletna prostovoljka Renata Laznik, ki je svojo prvo stomo dobila, ko je bila stara šele tri dni. Potem je del življenja preživela brez nje, saj so kirurgi zanjo našli drugo rešitev, zadnja leta pa spet živi s stomo, a ji ta nikakor ne preprečuje, da ne bi potovala po svetu, pomagala tudi pri drugih prostovoljskih projektih, kot je Prostofer, in življenja uživala s polno žlico.

Sicer se stome drži prizvok nečesa negativnega, umazanega, zato se o njej neradi pogovarjamo, kar je po mnenju Zorana Terglava predsodek, ki so nam ga privzgojili v otroštvu, saj izločke obravnavamo kot gnusne in kužne. Vendar pa ugotavlja, da je najboljša pot do tega, da stomo sprejmeš sam in da jo sprejme tudi okolica, ta, da stome ne skrivaš. Rems pa poudarja, da so imele stomo številne znane osebnosti, med njimi celo Napoleon.