Spreminjanje vida s starostjo je popolnoma naraven proces. Prve spremembe je včasih mogoče opaziti že po 40. letu starosti, ko moramo knjigo odmakniti daleč od oči, da lahko preberemo besedilo.

Oko z leti namreč izgublja sposobnost ukrivljanja in odebelitve očesne leče, ki omogoča, da se na različnih razdaljah predmeti jasno vidijo. Temu pojavu pravimo starovidnost ali strokovno presbiopija.

Seveda pa starovidnost ni edina težava, ki se lahko pojavi s starostjo. Najpogostejše očesne bolezni so siva mrena, zelena mrena (glavkom), rumena pega in diabetična retinopatija, ki je posledica sladkorne bolezni.

Profesor dr. Marko Hawlina poudarja, da je zares nujen posvet z zdravnikom, takoj ko opazimo spremembe. Nekatere bolezni je namreč mogoče zdraviti samo v začetni fazi, pozneje pa ne več in lahko žal vodijo tudi v slepoto.

Svoj vid lahko preprosto testirate tudi sami z Amslerjevim testom. Gre za centimetrsko mrežo, v sredini pa je črna pika. Če vidite črte ukrivljene, zabrisane, motne oziroma če ne vidite črne pike ali je to packa in ne pika, potem je obisk pri oftalmologu nujen.

Med najpogostejše očesne bolezni spada okvara rumene pege. S staranjem v centralnem delu mrežnice, ki ga imenujemo rumena pega, nastajajo spremembe, ki lahko trajno okvarijo fotoreceptorje v tem predelu. Okvari se vid v centralnem delu vidnega polja, pogosto ostane ohranjen le zunanji del vidnega polja. Bolezen prizadene obe očesi, vendar največkrat ne enako sočasno. "Zelo pomembno je, da bolezen prepoznamo zgodaj, zlasti obliko, ki ji pravimo vlažna okvara rumene pege," opozarja dr. Hawlina, "ker je terapija učinkovita, če začnemo zdraviti zgodaj." Terapija pomeni uporabo zdravil, ki se vbrizgajo v oko, vendar takšna injekcija prav nič ne boli.

Zelo pogosta je tudi bolezen, ki ji po domače pravimo zelena mrena, strokovno pa glavkom. "Glavkom je bolezen zvišanega očesnega tlaka, ki postopno okvari vidni živec," pojasnjuje Hawlina. Bolezen napreduje počasi, najprej se kaže v izgubi perifernega vida, v zadnjem stadiju pa v izgubi centralnega vida.

Z vidom pa so lahko povezani tudi zapleti drugih obolenj. Takšna je na primer diabetična retinopatija. Velika koncentracija krvnega sladkorja povzroči, da se stene tankih žil mrežnice zadebelijo in oslabijo. Male kapilare v očesni mrežnici počijo in prepuščajo kri, te krvavitve pa lahko prizadenejo del vidnega polja in zmanjšajo ostrino vida. Najboljši način za preprečevanje diabetične retinopatije je redno in natančno nadzorovanje ravni sladkorja v krvi, ki vpliva na sladkorno bolezen.