Naj bo dobra, prijazna, marljiva, dobrosrčna, natančna, redoljubna, iskrena, spretna, iznajdljiva? Dobra mama je predvsem zadovoljna mama. Zadovoljna, da ima dom in družino. Zadovoljna z izzivi, ki ji jih ponuja vsakdan. Prepričana o svojih dobrih namenih in pomirjena s svojimi napakami.

Legenda slovenske popevke Elda Viler in Ana Dežman, odlični vokalistki, sta poleg tega, da sta izjemni umetnici, tudi izjemno povezani mama in hči. Obe sta zaljubljeni v dobre skladbe, v glasbo na sploh, obe pa sta tudi temperamentni Šavrinki, kot bomo podrobneje lahko spoznali v sobotni oddaji Ah, ta leta! Pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, torej pri njiju res drži. Ana o svoji mami, na katero je izredno ponosna, pravi, da je zelo impulzivna in izbruhne kot ogenj, vedno nemudoma, odkrito in brez premišljevanja jasno in glasno pove, kaj si o čem misli. "Sama sem morda bolj prizemljena, o stvareh prej bolje razmislim, delujem bolj pomirjujoče, kar pa ne pomeni, da nimava zelo temperamentnih, vročih razprav, kot prava mama in hči, in to lahko tudi večkrat na dan. Seveda se prepirava, obe sva tudi zelo glasni in imava vsaka svoj prav. Nisva pa zamerljivi in se na koncu vedno dogovoriva."

Pri Eldi in Ani ni mogoče zgrešiti, da sta mati in hči, saj sta si izredno podobni ne le po videzu, temveč tudi po zelo prepoznavnem glasu. Elda pravi, da ji glasba osmišlja in predvsem bogati življenje. "V glasbi in interpretiranju pesmi sem vedno iskala lepoto, milino in resnico, neko modrost. Moje pesmi so bile vedno malo bolj resne, saj sem se vedno upirala trendovskim izrazom."

Toda Elda Viler se je ob rojstvu otrok odločila postaviti družino na prvo mesto. "Takrat sem bila v prvi vrsti mama. Sicer sem občasno še imela kak nastop, toda drugače sem se predvsem posvetila vzgoji otrok." Temu pritrjuje tudi Ana, ki pravi, da jo je mama v otroštvu vedno pričakala doma, ko se je vrnila iz šole, z njeno slavo se ni obremenjevala, saj je bila ob njenem rojstvu slovenska popevka že v zatonu, jo je pa tudi že kot otrok kdaj spremljala na katerem od njenih nastopov: "Imela sem dve mami: ena je bila Elda, ki se je na odrih povsem razdajala svojemu občinstvu, druga pa moja skrbna mama, stroga, kadar je bilo treba, predvsem pa vedno tu, ko sem jo potrebovala. In šele zdaj, ko tudi sama kot mama usklajujem zasebno življenje in glasbeno kariero, razumem, kako težko je včasih uskladiti ti dve, zate obe tako pomembni vlogi v življenju."

Ana se, ko je stopila na samostojno glasbeno pot, nikakor ni mogla izogniti primerjavam z mamo, a je niso nikoli motile. "Ponosna sem, da me primerjajo z njo. Seveda ima vsaka svoj glasbeni izraz, toda te primerjave z mamo jemljem predvsem kot veliko odgovornost."

Predvsem pa je Ana Dežman ponosna na svojo mamo – takrat, ko je na odru in se za tisti čas povsem potopi v glasbo in se razdaja občinstvu, ter takrat, ko je zgolj njena mama. "Imam legendarno mamo, ki je hkrati moj veliki vzor. Je obenem moja največja kritičarka, hkrati pa občudujem njeno iskreno, ljubečo in toplo dušo. Marsikdo je take ne pozna, se pa ta njena občutljivost in iskrenost odraža v vsaki njeni pesmi. Že v najstniških letih sem odkrila lepoto njenih pesmi in njene interpretacije; pesmi je več kot tisoč in nekaterih občinstvo sploh ne pozna. Čedalje bolj jih obožujem in jih želim nekoč oživiti v novi preobleki."

Rejnica Silva je sprejela 12 otrok

Toda mame niso le biološke mame, temveč so ženske, ki nas vzgajajo, ljubijo, dajejo občutek varnosti in podpore. V oddaji Ah, ta leta! bomo spoznali tudi Silvo Valente, o kateri pravijo, da ima veliko srce. Je mama štirim že odraslim hčerkam, z možem pa sta vrata svojega doma z leti odprla še 12 otrokom, ki jim mame iz različnih razlogov niso mogle zagotoviti varnega, srečnega otroštva in doma. "Otrok je otrok, in ko ga enkrat začutiš, ko pridobiš njegovo zaupanje, ni pomembno, od kod je prišel, otroka kot takega vzljubiš in potem vse steče. Nikoli nisem delala razlik v ljubezni in skrbi za svoje otroke, biološke ali rejniške," pravi rejnica Silva.

Da njena in moževa ljubezen do otrok res nesebično sega prek vseh različnih vezi, potrjujejo številni njuni zdaj tudi že odrasli rejenci, ki se radi vračajo "domov" ob številnih družinskih praznovanjih. Med njimi je tudi že odrasla rejenka Sara Merkl, ki je v njihov dom prišla kot šestmesečna punčka. "Čeprav sem se imela pozneje v otroštvu možnost vrniti k biološki mami, sem ostala pri mami Silvi, vse dokler se nisem osamosvojila, in še danes se vsak dan vsaj slišiva, če ne celo vidiva. Ona mi je dala vse to, kar otrok potrebuje, da lahko srečno in varno odrašča. Ona je zdaj tudi prava babica mojima otrokoma."

Biti mama ni nekaj samoumevnega in ni dano vsaki ženski. Zato pa je izkusiti materinstvo lahko še toliko dragocenejše, pravi uspešna modna oblikovalka Maja Štamol Droljc, ponosna in srečna mama deklic Žani in Dilsi, ki sta ju z možem Stanetom pred leti posvojila iz Gvineje Bissaua. Hotela pa sta, da njuni hčerki spoznata svoji biološki mami in ne pozabita primarnih družin, zato se že od začetka trudita vzdrževati stike z njima. "Hčerkama sem od trenutka, ko sva ju z možem pripeljala domov – Žani je imela takrat zgolj šest mesecev –, kazala slike njunih bioloških mamic in jima govorila: To je tvoja mamica, ki te je rodila, jaz sem pa mamica, ki skrbim zate!" Žani in Dilsi sta danes že razigrani in ustvarjalni najstnici, ponosni in hvaležni za to, da sta spoznali in tudi že obiskali svoji biološki mami, obenem pa tudi za to, da sta v svoji posvojiteljski mami našli to, kar vsak otrok v resnici potrebuje: srčno, zaupanja vredno, toplo, ljubečo in predvsem – srečno mamo ter varno in spodbudno okolje, v katerem se lahko razvije v samostojno in neodvisno osebnost.