Najstarejši podatki o praznovanju rojstnega dne so stari kar 5000 let. Takrat so praznovali faraonov rojstni dan. To sicer ni bil njegov rojstni datum, ampak dan, ko je zasedel prestol. Tudi v antični Grčiji in Rimu so praznovali rojstne dneve. Takrat so tudi že pripravljali rojstnodnevne torte iz oreščkov, moke, medu in kvasa. Res pa je, da so rojstne dneve proslavljali samo moški. Ženskih rojstnih dnevov se tja do 12. stoletja ni praznovalo.

V krščanski kulturi je bil dolgo časa najpomembnejši osebni praznik god, saj je vezan na krst in izbiro otrokovega imena. God se praznuje na datum imena: v krščanskem koledarju vsak dan pripada določenemu svetniku, po katerem otrok ob krstu dobi ime.

Po raziskavi, ki so jo opravili v Muzeju novejše zgodovine Celje, praznovanje rojstnega dne šele po letu 1950 postane bolj priljubljeno kot praznovanje godu. Po letu 1980 pa kar 90 % posameznikov praznuje samo rojstni dan. Praznovanje rojstnega dne je danes znano v večini kultur po svetu, čeprav se ponekod vendarle praznujejo samo pomembne obletnice.

Pri nas je to verjetno 18. rojstni dan, ko otrok uradno prestopi iz otroštva v odraslost in postane polnoleten. Pomembna obletnica je tudi 50. rojstni dan ali tako imenovan abraham. Biblijski očak Abraham naj bi sicer dočakal celo 175 let, povezava s številko 50 pa je svetopisemskega izvora in izhaja iz besed, ki so jih Judje rekli Jezusu: "Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?"

Petdeseto leto je po Bibliji tako imenovano sabatno leto, ko so odpuščali dolgove in osvobajali sužnje, simbolično pa pomeni nov začetek. Na Finskem se je ohranila tradicija, da za žensko, staro 50 let, pravijo, da je srečala Saro – to je bila Abrahamova žena. Pri nas pa se za 50-letno žensko uporablja izraz abrahamovka.

Drugje po svetu, na primer v Severni Ameriki, med pomembnejše rojstne dneve spada 16. rojstni dan, tako imenovanih sladkih šestnajst (angl. "sweet sixteen"), v Južni Ameriki pa je tak 15. rojstni dan.

V Nepalu poznajo obredno britje las ob otrokovem prvem rojstnem dnevu. V judovskih skupnostih pa praznujejo bar micva, po kateri dečki pri trinajstih in deklice pri dvanajstih letih postanejo pravi člani skupnosti.