To sta nam iz prve roke razkrila Rok Škrlep, stand-up komik in voditelj ene izmed najbolj priljubljenih mladinskih oddaj naše televizije, Male sive celice, ter babica njegove žene Brigita Flajnik. Že njeni starši so zgradili veliko hišo, v kateri so bivali najprej oni, nato ona s svojo družino, zdaj pa živijo pri njih še vnukinja Eva z možem Rokom in sinom Oskarjem. "Takšno sobivanje je za vse nas zelo blagodejno. Če je kdaj treba popaziti Oskarja, ga mama in ata z veseljem pazita. Oskar uživa, onadva pa tudi," poudarja Rok in dodaja, da jima v zameno za varstvo z veseljem pomaga pri različnih tehničnih zagatah.

"Imamo dva vhoda, a uporabljamo samo enega"

V družini Škrlep-Flajnik velja tradicija, da vsako sredo širša družina jé skupno kosilo, ki ga skuha babica Brigita. Skupni trenutki so dragoceni za vse člane, še posebno zato, ker sodobni način življenja od vseh zahteva veliko prilagajanja in usklajevanja različnih urnikov in interesov.

Podobno izkušnjo so z nami delili tudi člani družine, kjer pod eno streho bivajo štiri generacije: prababica in pradedek v pritličju, vnukinja z družino v prvem nadstropju, babica in dedek pa v zgornjem. Sobivanje več generacij prinaša veliko dragocenih trenutkov, za katere pa je, kot povedo, potrebno veliko strpnosti, razumevanja in medsebojnega spoštovanja.

(Pre)velike hiše iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja

Večgeneracijsko bivanje so omogočile tudi (pre)velike hiše, ki so se gradile v 70. in 80. letih preteklega stoletja. O tem sta spregovorila arhitekt Matevž Granda in Darja Zaviršek, sociologinja in profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Zaviršek poudarja, da pri nas kar tretjina ljudi živi doma do 30. leta in več; drugače je v skandinavskih deželah, kjer se mladi odselijo že v svojih dvajsetih letih. A sobivanje več generacij ima veliko pozitivnih učinkov na vse, veliko prednost takšnega bivanja pa vidi predvsem v skrbstvenem delu, ko stari starši ali starši ostarijo in potrebujejo pomoč.

Več v oddaji. Vabljeni k ogledu