Na domu, kjer jo je šolala stroga mati, medtem ko je oče skrbel za lastno podjetje, ji je primanjkovalo prijaznosti in topline. Uteho je našla v glasbi. "To je moja hrana, hrana za mojo dušo in srce," je povedala za Reuters, medtem ko je igrala na klavir in se zibala ob zvokih Schumanna, Chopina, Debussyja ...

Ravno zadnji je bil navdih za njen šesti album, ki vključuje tri obsežne posnetke Debussyjevih del. Lani je posnela skladbe Debussyja in drugega velikega francoskega skladatelja Erika Satieja.

Glasba ji nahrani tudi domišljijo: "Potrebujem nekaj dotakljivega. Nekdo mora okusiti sladkarije, moji prsti pa se morajo dotikati tipk, da to začutijo." Po klavirskih tipkah kljub visoki starosti s prsti "šviga" brez težav, gibčnost in vitalnost pa pripisuje dolgoletnemu ukvarjanju z jogo.

Pri štirih je izbrala svojo glasbeno pot. Po šolanju na domu je študij nadaljevala na pariškem glasbenem konservatoriju Ecole Normale de Musique v Parizu, nato je začela dolgo kariero korepetitorke v pariških glasbenih šolah.

Kot je povedal njen sin edinec Fabrice Maze, rojen leta 1948, Colette navdihuje vse, še posebej v covidnih časih, saj sporoča: "Da si pri 106 letih lahko v tako dobri formi, če imaš strast in skrbiš zase – to je dobra novica za vse. In potem še njen smisel za humor, njeno veselje, ljubezen do življenja."

Navdih in pol, ni kaj ...