"Ena od stvari je zagotovo preprostost. Ponavljanje nas poboža – ponavljano petje, ponavljane besede, ponavljani obrazci, ki se nas dotaknejo na mestu, ki ga sami ne poznamo. Temu rečemo praspomin, ki je v nas. Marsičesa se spomnimo za stoletja nazaj, ampak tega ne vemo; ko pa na to naletimo, postanemo pozorni. Nimamo prav veliko besed, da bi to opisali, res pa se nas dotakne," pravi Bogdana Herman, ki jo ljudska pesem spremlja že od otroštva.

Bogdana Herman je raziskovalka, poznavalka in poustvarjalka ljudskih pesmi. S petjem pričara že pretekli čas. V sebi nosi preteklost, sedanjost in prihodnost. Dolgo se je spraševala, ali naj se posveti jeziku ali petju – in se navsezadnje odločila za oboje.

Ljudska pesem je darilo ljudi iz preteklosti. V njej so obravnavane večne življenjske teme – ljubezen, izdajstvo, kruto življenje, smrt –, ki so podane z motivi, skupnimi ljudem po vsem svetu. Seveda pa imamo različna ljudstva tudi motive, lastne samo nam. Pri Slovencih sta taka deseti brat in desetnica. Danes seveda skorajda ni več družin z desetimi otroki, a nam pregnanost z doma in odtujenost vseeno nista tuji.

Da je lahko ljudska pesem temačna, težka, nasilna, pravi tudi Mateja Fi. Tudi njo je ljudska pesem začarala že, ko je bila otrok. Ko pa je odrasla, se ji je popolnoma predala. Skozi njo je začela raziskovati svoj glas in celotno telo, ki ga uporablja tudi kot zvočilo. Ker rada raziskuje, eksperimentira, obenem pa je, kot predstavnica mlajše generacije otrok elektronske dobe, v svoje ustvarjanje vključila tudi napravo, ki ji glasbeniki pravijo looper, slovenimo pa ga kot zankar. In prav z njim je ustvarila svoj prvi glasbeni album Ijekaru.

Mateja Fi ljudsko pesem seveda deli z otroki, saj zanje izvaja delavnice in lutkovne predstave, pri katerih uporablja tudi različna ljudska glasbila.

Preučevanje, izdelovanje in seznanjanje mlajših generacij z ljudskimi glasbili pa je življenjsko poslanstvo Darka Korošca.

Pred več kot tridesetimi leti je začel preučevati in izdelovati različna glasbila. Do danes je izdelal petintrideset različnih prototipov in več sto njihovih različic. S tem, ko je ugotovil, kako se jih izdela, jih je iztrgal pozabi. Žal pa nam grozi, da se bo to znanje znova izgubilo, saj Darko Korošec še ni našel nikogar, ki bi mu lahko predal svoje bogato znanje.

Ljudska glasba oziroma glasba nasploh pa je od nekdaj imela in še vedno ima terapevtske učinke. Nekoč so si s prepevanjem lajšali težke trenutke – še ena stvar, ki druži ljudi iz preteklosti z ljudmi sedanjosti, ki pa žal pojemo veliko manj kot nekdaj.

"Malo več petja bi dobro delo tudi našim medosebnim odnosom, ker nas petje mehča. Tudi v divjih pesmih nas mehča. Petje pomirja. Petje usklajuje obe možganski polovici. In petje spominja na to, kaj smo bili včasih," pravi Bogdana Herman.