Vsako jutro se tako malo pred osmo uro Antonija odpravi v zbiralnico mleka. Medtem ko sama mimogrede kupuje kruh v potujoči pekarni, sovaščanka Marija na kolesu že pelje prve litre mleka. V najboljših letih so v tej mlekarni zbrali po 1700 litrov mleka na dan, zdaj komaj 400. Kmetje govedorejo opuščajo tudi zaradi nizkih cen mleka. "Če je pa radenska dražja kot mleko. Pa koliko dela imaš samo s pripravo za osnovno krmo, ki jo daš kravam," je kritična Jožica Pertoci, ena od mlekaric, ki še vztraja.

Kljub vsej resnosti položaja pa je vaška mlekarna vendarle tudi mesto, kjer se povečini kmetice vsaj za nekaj minut sprostijo. In pogovorijo … "Izvemo, kaj je kaj novega, malo se nasmejimo, potem gremo pa vsaka na svoje delo," pravi vedra mlekarica.

Menda je tudi zato Antonija, ki mleko zbira že celih petdeset let, še vedno tako čila. In zato, ker mleko tudi sama redno uživa! Tako pri svojih petinosemdesetih še ne razmišlja o upokojitvi. "Če mi bo zdravje še naprej dobro služilo, potem bo v redu," še pravi.

Boštjan Rous, Slovenska kronika