Na seji DZ-ja so sprejeli dopolnila poslanskih skupin koalicije k približno 40 členom, s katerimi so se vlagatelji želeli odzvati na pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe. V tej so sicer opomnili, da na nekatere od njihovih ugotovitev niso odgovorili.

Prvi predlagani ukrep je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca namenjen sofinanciranju stroškov pri pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije zaposlenega pri izvajalcu socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. Upravičenemu izvajalcu bodo zagotovili do 3000 evrov. Gre za nacionalne poklicne kvalifikacije, kot sta denimo socialni oskrbovalec in dietetni kuhar.

Predlagano sofinanciranje stroškov, vključevanje prostovoljcev in vodenje kakovosti in varnosti

Prav tako je predlagano sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca. Izvajalec bo izbran na javnem pozivu oziroma razpisu, na zaposlenega pa bo lahko prejel do 5000 evrov. Gre denimo za izobrazbo na področju socialne oskrbe. Poleg tega je pod določenimi pogoji predlagano sofinanciranje kadrovske štipendije dijaku oziroma študentu v programih, kot je denimo fizioterapija.

Sorodna novica V novem domu starejših občanov v Pivki že leto dni iščejo tri srednje medicinske sestre

Nadalje je predvideno vključevanje prostovoljcev, pri čemer bi izvajalcu zagotovili sredstva za sofinanciranje njihovega vključevanja v vrednosti do 3000 evrov. Prostovoljsko delo lahko po ministrovih besedah pomembno prispeva denimo k večji socialni vključenosti uporabnikov.

Ukrep za zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu določa vzpostavitev modela za vodenje te kakovosti in varnosti v skladu s smernicami, ki jih bo pripravila delovna skupina na ministrstvu. Sofinanciranje je predvideno v vrednosti do 3500 evrov mesečno.

Izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, bodo v skladu s predlogom sofinancirali nakup sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov. Gre denimo za pripomočke za obračanje uporabnikov v postelji. Izvajalec bo lahko prejel do 40.000 evrov.

Predlagani integracijski program ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva sledi strategiji za vključevanje tujcev iz držav zunaj EU-ja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje. Hkrati so določene dodatne naloge zavoda za zaposlovanje, ki bo tujcem, zainteresiranim za delo v skrbstvenih poklicih, nudil podporo pri zaposlovanju.

Alenka Helbl: Predlagani ukrepi bodo le v manjši meri reševali nujne zadeve

V razpravi članic in članov odbora je Alenka Helbl iz SDS-a presodila, da bodo predlagani ukrepi le v manjši meri reševali nujne zadeve. Ključno se ji zdi, da se v vladi dogovorijo o prednostnih nalogah. Kadrovsko stisko v domovih je po njenem prepričanju nujno rešiti. Samo tako se bodo delovni pogoji in storitve lahko izboljšali, je prepričana. Navedla je mlade na Koroškem, ki po srednji šoli raje odidejo v Avstrijo. Tam niso boljše le plače, ampak tudi delovni pogoji, je opomnila.

Po besedah Aleksandra Reberška iz NSi-ja so za ureditev plač ključna pogajanja o plačah v javnem sektorju, ki potekajo. Pri tem je pozval, naj se čim prej končajo. "Noro je, da so postelje v domovih prazne," je povedal.

Poslanka Svobode Tereza Novak pa vidi predlagani sveženj ukrepov kot dobro premišljen. Prispeval bo tako k lažji organizaciji dela kot k povečanju števila zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu, je prepričana. Tako je denimo pozdravila predvideno pomoč pri vključevanju dodatne opreme in novih tehnologij v delovni proces. Delo v domovih namreč po njenem pojasnilu velja za fizično naporno delo, tako da se ji zdi to dobra naložba.