Statistični podatki razkrivajo, da je v Sloveniji trenutno več kot 65.000 brezposelnih oseb, od tega je kar 40 odstotkov starejših iskalcev zaposlitve. Zavod za zaposlovanje kot starejše vodi osebe, ki so dopolnile več kot 50 let.

Že ti statistični podatki nakazujejo, s kakšnimi razmerami se srečujemo ne samo v Sloveniji, ampak po vsej Evropi. Evropa je starajoča se družba. Do leta 2025 se pričakuje, da bo približno 25 % vseh zaposlenih starejših od 55 let. Povsod se tudi višajo starostne meje za upokojitev, kljub temu pa se še vedno pojavljajo predsodki pri zaposlovanju oseb, starejših od 50.

Da je težko iskati službo, če si starejši, je na lastni koži izkusil tudi Milko Grebenc. Napisal je od 300 do 500 prošenj, nanje pa dobil le kakih 10 odstotkov odgovorov. Službo je iskal več kot leto dni in v tem času doživel tudi trenutke obupa. Toda kot pravi danes, človek nikoli ne sme obupati: "Do najlepših ciljev vedno vodijo najtežje poti."

Harvard Business Review je pred leti opravil raziskavo, v kateri je kar 10.000 podjetjem postavil vprašanje: "Ali je starost zaposlenega (gre za starejše od 50 let) za vašo organizacijo prednost ali slabost?" Kar dve tretjini podjetij je odgovorilo, da je starost zaposlenih slabost. Podobno ugotavlja tudi ameriška nevladna organizacija AARP, ki se ukvarja izključno s težavami in diskriminacijo posameznikov, starejših od 50 let: kar dve tretjini posameznikov, starih od 45 do 74 let, je doživelo diskriminacijo zaradi svoje starosti.

Vendar po drugi strani obstaja povezava med starostjo in modrostjo na delovnem mestu. V nasprotju z običajnim razmišljanjem raziskave potrjujejo, da so posamezniki, starejši od 40 let, trikrat uspešnejši pri ustanovitvi svojega podjetja od mlajših ljudi. Znanstveno je dokazano, da se mentalno začnemo starati pri 30. letu starosti, znanje in strokovnost pa se povečujeta celo še pri 80 letih starosti. Radovednost ni omejena z leti, sposobnost učenja novih veščin prav tako ne. Starost je ne nazadnje tudi individualna – koliko se torej počutimo stare. Pew Research Center je že pred leti raziskoval, kako se razlikujeta kronološka starost in občutek starosti. Več kot polovica posameznikov, starih 50 let in več, je odgovorila, da se počutijo vsaj 10 let mlajše, kot je njihova kronološka starost.

Zato pravzaprav ni nič nenavadnega ali čudnega, da ljudje iščejo službo ali menjajo kariero pri 50 letih in več.

Tobačna Ljubljana s primerom dobre prakse

Čeprav delodajalci navadno bolj cenijo mladost kot izkušnje, ni nujno, da je tako. V čedalje več podjetjih se zavedajo, da za uspeh potrebujejo izkušnje in znanje, pa tudi hitrost in prilagodljivost. Prvi del lahko zagotovijo starejši zaposleni, drugega mlajši. Tega se zavedajo tudi v podjetju Tobačna Ljubljana, ki se je vključilo v program "Z leti še vedno zavzeti". To je del projekta Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, ki zagotavlja podporo podjetjem pri aktivnem staranju delovne sile. V Tobačni Ljubljana so dobili posebno priznanje za skrb za svoje starejše delavce. Zadovoljstvo zaposlenih, ne glede na njihova leta, je visoko na lestvici ciljev podjetja, saj je medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah lahko ključ do uspeha za vse zaposlene.