Starejši želijo čim dlje ostati na svojem domu, zato se čedalje bolj zavedajo, da je treba v starosti dom prilagoditi potrebam. Iskanje informacij o tem je sestavni del procesa. Foto: MMC RTV SLO
Starejši želijo čim dlje ostati na svojem domu, zato se čedalje bolj zavedajo, da je treba v starosti dom prilagoditi potrebam. Iskanje informacij o tem je sestavni del procesa. Foto: MMC RTV SLO
false
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana ima načrte za izvajanje podobnih storitev tudi v prihodnosti, pri čemer je velik poudarek na nadaljnjem izvajanju storitev fizioterapije, delovne terapije in drugih storitev s področja drugih zdravstvenih dejavnosti, saj med izvajanjem projekta ugotavljamo, da so pri starejših na teh področjih zelo velike potrebe, pravi direktorica Liljana Batič. Foto: Osebni arhiv

Na Zavodu za oskrbo na domu v Ljubljani so letos začeli izvajati projekt Aktivno in kakovostno staranje v domačem okolju (A- Qu-A), v okviru katerega izvajajo dodatne storitve za starejše. Te uporabnikom omogočajo kakovostnejše preživljanje starosti in nudijo oporo tudi svojcem. Projekt izvajajo na območju Mestne občine Ljubljana in je namenjen osebam, starejšim od 65 let.

Pri izvajanju projekta so usmerjeni na iskanje novih rešitev, ki bodo pripomogle k boljši kakovosti življenja prebivalcev tako v MO-ju Ljubljana kot širše. V okviru projekta izvajajo preventivne aktivnosti, na primer promoviranje zdravega načina prehranjevanja (dietetika), in storitve na področju dodatnih zdravstvenih dejavnosti, kot so delovna terapija, fizioterapija, logopedija in zdravstvena nega. Vse dejavnosti in storitve so prilagojene glede na potrebe in želje posameznikov.

Dodatna pojasnila o izvajanju dodatnih storitev, ciljih in namenu projekta A-Qu-A je podala direktorica ZOD-ja Ljubljana Liljana Batič.

Kakšen je namen izvajanja dodatnih storitev za uporabnike?
Osnovni namen dodatnih storitev je pomoč pri zagotavljanju pogojev za čim daljše bivanje v domačem okolju, ohranjanje psihofizične kondicije, preprečevanje osamljenosti ter razbremenitev svojcev. Nove storitve, ki jih bo zavod izvajal skupaj s projektnimi partnerji, bodo pripomogle k bolj zdravemu, aktivnemu in samostojnemu življenju starejših, aktivni vključenosti v družbo ter medgeneracijskemu sodelovanju in solidarnosti. Pomemben poudarek je tudi na sodelovanju različnih strokovnih področij in dvigu kakovosti izvajanja storitev z izobraževanjem ter usposabljanjem strokovnih delavcev.

Vsi projektni partnerji si bomo prizadevali, da bomo vsem zainteresiranim in že vključenim uporabnikom zagotovili čim kakovostnejše storitve, saj je naš glavni cilj zadovoljiti potrebe starejših oseb ter jim omogočiti boljše in kakovostnejše življenje v njihovem domačem okolju.

Projekt ste začeli maja letos, kako so ljudje sprejeli nove oblike pomoči?
Ljudje so naše brezplačne storitve delovne terapije, fizioterapije, zdravstvene nege, prehranskega svetovanja in logopedije zelo dobro sprejeli, saj se število naših uporabnikov iz meseca v mesec povečuje, vse več pa jih ima termine rezervirane že vnaprej.

Poleg omenjenih storitev boste izvajali še druge. Katere?
Izvajali bomo meritve psihofizičnih sposobnosti z mobilnim laboratorijem v bližini dnevnih centrov aktivnosti, ki bodo obsegale testiranje moči, ravnotežja, gibljivosti, aerobne sposobnosti, vzorce življenjskega sloga, bivanjskega okolja in navad. Organizirali bomo programe telesne vadbe na domovih uporabnikov in skupinske vadbe. Z njimi bomo razpravljali o prilagoditvah njihovega bivalnega okolja, tako da jim bodo strokovni delavci osebno svetovali in izdelali projektno dokumentacijo, na osnovi katere bodo lahko adaptirali ali z manjšimi posegi izboljšali bivalno okolje, kar jim bo omogočilo varno in predvsem samostojno življenje.

Društvo za bolezni srca in ožilja Slovenije bo skrbelo za pripravo jedilnikov zdrave prehrane, pri čemer bo poudarek na preventivni in kurativni dietetiki za posamezne bolezni (diabetes, ledvične in žolčne bolezni, čezmerna teža, holesterol).

Po katerih storitvah je največ povpraševanja in na katerem področju je pri starejši generaciji največja praznina?
Povpraševanje narašča na vseh področjih, najbolj zaželene pa so storitve fizioterapije in delovne terapije. Pri starejši generaciji je največja praznina predvsem na področju preventive, in sicer pri vseh storitvah, ki jih izvajamo, ugotavljamo pa tudi veliko potrebo po psihoterapiji. Ravno tako je treba opozoriti, da se starejši poleg zdravstvenih težav srečujejo tudi s socialno izključenostjo in osamljenostjo. To je povezano s širšim problemom umestitve starejših v družbo in njihovo družbeno vlogo ter sprejemanjem starejših in starosti sploh.

Omenili ste, da se imajo uporabniki možnost pogovoriti tudi s strokovnjaki za preureditev njihovih domov.
Fakulteta za dizajn je eden izmed petih partnerjev v projektu A-Qu-A in njen glavni prispevek bodo intervencije na področju prilagoditve bivalnega okolja za starejše osebe, kar bo vplivalo na večjo varnost in sposobnost za čim daljše samostojno in neodvisno življenje starejših oseb. Predstavniki Fakultete za dizajn bodo izvajali dejavnosti osebnega svetovanja in izdelavo projektne dokumentacije, na osnovi katere bodo starejši lahko adaptirali ali z manjšimi posegi izboljšali bivalno okolje.

Kje opažate največ težav?
Starejši ljudje se zelo težko privajajo na spremembe domačega okolja, saj imajo najraje dom urejen tako, kot to sami želijo in so v takem okolju tudi navajeni živeti. Toda težave se pojavljajo v neprilagojenih stanovanjskih stavbah, ki ne omogočajo uporabe dvigal, znotraj stanovanj so visoki pragovi, ki jih je z različnimi tehničnimi pripomočki (hodulje, invalidski vozički ipd.) zelo težko premagovati. Že z manjšimi spremembami lahko olajšamo vsakodnevno bivanje in ga naredimo varnejšega. Dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo uporabniki, so trenutno brezplačne.

Imate morda v načrtu nadaljnje izvajanje storitev?
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana ima načrte za izvajanje podobnih storitev tudi v prihodnosti, pri čemer je velik poudarek na nadaljnjem izvajanju storitev fizioterapije, delovne terapije in drugih storitev s področja zdravstvenih dejavnosti, saj med izvajanjem projekta ugotavljamo, da so pri starejših na teh področjih zelo velike potrebe. Ravno tako se bomo trudili, da bomo starejšim omogočali tudi gibalne vadbe za ohranjanje dobre fizične kondicije in druge dejavnosti, ki jih starejši potrebujejo za boljše življenje.

Kje lahko uporabniki izvejo več o vaših storitvah?
Storitve Projekta A-Qu-A bodo predstavljene tudi na različnih festivalih, kot so Ulični festival v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, kjer se bodo izvajale delavnice nordijske hoje, fizioterapije in delovne terapije, in na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, kjer bomo imeli predavanje, na katerem se bodo predstavili vsi projektni partnerji, poleg tega se bodo izvajale tudi delavnice dihalnih vaj, nordijske hoje, delovne terapije in fizioterapije. V sklopu projekta A-Qu-A bo izvedenih 17 okroglih miz in predstavitev, ki se bodo izvajale v četrtnih skupnostih Mestne občine Ljubljana in bodo interaktivne v smislu različnih delavnic, degustacij zdrave prehrane, merjenj vitalnih funkcij ipd.

Kako je z izvajanjem tovrstnih projektov drugod po Sloveniji in v prihodnosti, glede na to, da je vse več starejših, ki si z nizkimi dohodki dodatnih storitev ne morejo kriti?
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je trenutno edini v Sloveniji, ki izvaja tak projekt, prizadevali pa si bomo, da bomo tako široko ponudbo pomoči lahko nadaljevali tudi v prihodnje, zato se bomo še naprej prijavljali na projekte za pridobivanje evropskih sredstev ter si v prihodnosti prizadevali za take rešitve, ki ne bodo finančno preveč obremenjevale starejše populacije. Verjamemo, da se na podobne projekte prijavljajo tudi drugi in tako poskušajo omogočati starejšim čim več brezplačne ali cenovno ugodne pomoči.

Izjava zadovoljne uporabnice M. M., ki že uporablja storitve ZOD-ja Ljubljana: "Vsem na Zavodu se zahvaljujem za pomoč, ki ste jo nudili mojemu možu na domu. Bila je resnično dobrodošla, saj sem spremembe opazila tudi sama. Pred tem ni več kazal nobenega zanimanja za nič. Pri njem je namreč problem, da domačih ne posluša, ne vidi smisla, da bi se potrudil. Ko pa je prišla pomoč v obliki druženja s strani Zavoda, se je na to odzval čisto drugače, pozitivno seveda. Morda tudi zato, ker čuti, da mora nekoga, ki ga ne pozna, poslušati. Ko mu želijo pomagati domači in okolica, se za njih sploh ne zmeni. Obiskov je bil zelo vesel, zato se mi zdi smiselno, da bi kljub njegovi težki bolezni srečanja nadaljevali tudi v bodoče."