Osrednja slovesnost bo ob praznovanju dneva rudarjev, 28. junija, ko bo tradicionalni Skok čez kožo.

Prvo odkritje velenjskega lignita sega že v leto 1766, v začetku 19. stoletja pa je to odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali z organiziranim pridobivanjem premoga. Lastniki so se vse do leta 1870 hitro menjavali, ko je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Kljub začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 na globini nekaj več kot sto metrov naletel na lignitni sloj.

Po dolgotrajnem iskanju kupca je Magesovo posest v Šaleški dolini 17. aprila 1885 kupil Daniel pl. Lapp – bodoči ustanovitelj in prvi lastnik velenjskega premogovnika, ki je bil tudi prvi, ki mu je zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Rudarji so v času po odprtju prvega jaška, kljub zgolj ročnemu delu, uspešno večali proizvodnjo, k čemur je pripomogla tudi nova železniška proga, ki je omogočila prodajo bolj oddaljenim kupcem. Leta 1905 je bila v neposredni bližini jaška zgrajena tudi prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita.

Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let 20. stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga. Od začetnih 3500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo v obdobju med 1981 in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu. Proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih predvsem zaradi usmeritev EU-ja in Slovenije po prehodu v brezogljično družbo močno znižala in je v letu 2024 znašala 2,169 milijona ton, za letos pa načrtujemo 1,8 milijona ton premoga. V celotni zgodovini Premogovnika Velenje smo do danes nakopali več kot 266 milijonov ton premoga.

Prireditev ob 150. obletnici

Generalni direktor Premogovnika Marko Mavec je na prireditvi v muzejskem parku poudaril temeljne vrednote rudarja, ki je čez desetletja oblikoval kulturo in vrednote celotne skupnosti. V Šaleški dolini je to zgodba o uspehu, a tudi zgodba o bitki z naravo, o tisočih žuljih, tovarištvu, solidarnosti, o vzponih in padcih, je navedel. V vsej zgodovini so v Premogovniku Velenje nesreče ugasnile 151 življenj rudarjev, zato so se vsem poklonili z minuto molka. Vsem, ki so izgubili življenja ob delu v premogovniku, bodo v tem letu postavili spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije.

Poudarili so tudi množico udarniških del, ki so jih izvedli rudarji v Šaleški dolini. Z lastnimi rokami, s krampi in z lopatami so gradili šole in vrtce, parke, sredi mesta so zgradili otroško igrišče, gradili so kulturne in zadružne domove, športne objekte, kot je atletski in nogometni stadion, odprt prav za rudarski praznik leta 1955, največja udarniška akcija je bila regulacija reke Pake, izkopani kilometri jarkov za vodovodno, električno in toplovodno omrežje so Velenje leta 1959 postavili na zemljevid kot prvo slovensko mesto s toplovodnim omrežjem.

Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje takole o aktualnih spremembah pri odkopavanju lignita: "Za nemoteno nadaljevanje naše dejavnosti sta v pripravi dva, za nas zelo pomembna zakona, s katerima bo država omogočila pravičen izstop iz premoga. Prvi je Zakon o zapiranju premogovnika Velenje, ki predvideva, da ob sočasni proizvodnji čim prej začnemo zapirati tiste predele jame, ki jih več ne potrebujemo. S tem lahko vzdržno nadaljujemo dinamiko zmanjšanja proizvodnje in skrbimo, da zaradi prenehanja odkopavanja premoga nihče ne bo izgubil službe, ter zagotavljamo pravičen izhod iz premoga. Z dinamiko del namreč sledimo naravnemu odlivu kadra, torej dinamiki upokojevanja, in tako v letu 2033, ko ugasne proizvodnja premoga in se izvajajo le še zapiralna dela, preostane tista predvidena ekipa 600 ljudi, ki bo jamo zapirala in dokončno sanirala površine nad njo.

Drugi težko pričakovani zakon pa je Zakon o prestrukturiranju naše regije. Z njim mora biti zagotovljeno, da bomo za generacije, ki prihajajo, za naše otroke ustvarili službe, ki bodo nadomeščale delovna mesta, izgubljena zaradi ugašanja premogovništva. Skoraj 2000 delovnih mest je danes neposredno v našem poslovnem sistemu, torej tukaj v Šaleški dolini. In po nekaterih ocenah jih je širše še dvakrat toliko posredno povezanih z nami. Izgubo teh delovnih mest je potrebno nadomestiti z novimi, in sicer v kvalitetnih programih, ki bodo prinašali vsaj takšno dodano vrednost, kot je ta danes, 150 let po začetku naše zgodbe."