Polovico financira občina
S prijavo na razpise želijo pridobiti 2,6 milijona evrov evropskih sredstev in 455.000 evrov sredstev države.

Lastni delež občine pri projektu, ki naj bi bil končan leta 2029, bo znašal tri milijone evrov, celotna vrednost projekta pa je ocenjena na dobrih šest milijonov evrov, so sporočili s celjske občine.

V načrtu razvojnih programov je v letu 2025 trenutno predvidenih 50.000 evrov za aktivacijo gradbišča skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem.

V prvi fazi prenove bodo statično sanirali objekt, kar vključuje utrditev temeljev, sanacijo nosilnih sten in obokov ter obnovo poškodovanih konstrukcijskih elementov. Zaradi dotrajanosti bodo potrebna tudi rušitvena dela, pri čemer bo odstranjena ali nadomeščena najbolj poškodovana struktura.

Naslednja ključna naloga bo sanacija strešne konstrukcije in kritine. Zamenjali bodo poškodovane lesene dele ostrešja, izboljšali nosilnost ter namestili novo kritino, skladno z zgodovinskim značajem objekta.

V sklopu prenove bodo tudi dokončali kletno etažo, kar bo vključevalo sanacijo zidov, hidroizolacijo ter prilagoditev prostorov za nadaljnjo revitalizacijo. Obenem bodo delno obnovili fasadni plašč.

Dom Celjskih grofov, pozneje vojašnica
V 14. in 15. stoletju je Knežji dvor služil kot rezidenca grofov in knezov Celjskih. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga po ukazu cesarice Marije Terezije preuredili v vojašnico.

Čeprav je stavba s številnimi prezidavami izgubila nekdanji srednjeveški videz, sodi med najpomembnejše grajske objekte na Slovenskem in je tudi spomenik državnega pomena.

Ponuja pogled pod tla Celja
V kletnih prostorih se na več kot 1000 kvadratnih metrov površine razprostira največja in situ predstavitev ostankov rimske Celeie, ki skupaj z razstavo Grofje Celjski dopolnjuje vsebino dvora. V delu poslopja so urejeni prostori za stalno arheološko razstavo, svoje mesto v njem pa ima tudi Galerija sodobne umetnosti Celje.